Robert Golob je referendum o parlamentarni preiskavi napovedal kot »prvo nezaupnico« Janševi koaliciji. Teden dni kasneje ima zmago na papirju. V praksi pa ga čaka tisto, čemur se je izogibal leta: preiskovalne komisije, ki jih nihče več ne more ustaviti.
Številke so jasne. Proti noveli zakona o parlamentarni preiskavi je glasovalo 472.601 volivca, za 449.404. To je 51,26 odstotka proti. Kvorum je bil dosežen, udeležba je bila 54-odstotna.
Novelo je maja sprejela nova koalicija SDS, NSi in Demokratov s podporo Resnice. Referendum so sprožili nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic, Svoboda, SD in Levica pa so ga vzele za svojega.
Zmaga, ki ne ščiti nikogar
Z zavrnitvijo novele ostaja v veljavi stari zakon iz leta 2024. Pod njim je prvi podpis Urške Klakočar Zupančič, takratne predsednice DZ.
Ključna varovalka tega zakona je bila preprosta: dovolj je bilo vložiti zahtevo na ustavno sodišče in preiskovalne komisije ni bilo mogoče imenovati. Ustavno sodišče je preobremenjeno, zato bi lahko preiskava obstala za nedoločen čas.
To varovalko je ustavno sodišče 18. septembra soglasno razveljavilo, tri tedne pred referendumom. Odlog po oceni sodnikov »ni vedno nujen«, zavlačevanje pa posega v ustavno pravico DZ, da odredi preiskavo.
Več o tej temi
Rezultat: levica je ubranila zakon, ki je izgubil svoj najmočnejši zob. Državni zbor lahko komisije imenuje takoj, tudi če preiskovani hiti na ustavno sodišče.
Klakočar Zupančičeva je izid označila za »zmago državljanskega poguma«. Z Golobom sta se medtem razšla. Po njenih besedah jo je »vrgel čez rame«.
Kaj bodo preiskovali
Na mizi so zahteve, ki letijo naravnost na Goloba:
- Zloraba Sove, policije in Sveta za nacionalno varnost pred volitvami 22. marca, ko je Golob govoril o veleizdaji in tujem vmešavanju.
- Obtožbe proti Izraelu, ki jih je Golob izrekel javno, Izrael pa jih zanika.
- Energetski posli in GEN-I, podjetje, ki ga je Golob vodil pred vstopom v politiko.
- Dve komisiji za medije in njihovo financiranje.
Svoboda in Levica v nasprotni smeri zahtevata preiskavo afere Black Cube. Zanima ju, kdo je izraelskemu podjetju naročil skrivno snemanje in zakaj so njegovi predstavniki decembra obiskali sedež SDS na Trstenjakovi. Janša je srečanje s predstavnikom podjetja potrdil, v SDS pa vsako povezavo z operacijo zavračajo.
Koalicija in Resnica sta to komisijo že dvakrat zavrnili z glasovanjem proti dnevnemu redu. Golob je takrat dejal, da se je koalicija »zelo boji«. Zdaj bodo pod lupo obe strani.
GEN-I ni več Golobova trdnjava
Najbolj boleč je udarec pri GEN-I. Nova vlada je hitro zamenjala vodstvo, zato Golob nad podjetjem nima več takšnega nadzora kot prej. Lidija Glavina je ostala brez službe.
ODPRTOKaj v zgodbi še ostaja odprto?
Z zavrnitvijo novele ostaja v veljavi stari zakon iz leta 2024. Pod njim je prvi podpis Urške Klakočar Zupančič, takratne predsednice DZ.
Drugi ključni detajl: Številke so jasne. Proti noveli zakona o parlamentarni preiskavi je glasovalo 472.601 volivca, za 449.404. To je 51,26 odstotka proti. Kvorum je bil dosežen, udeležba je bila 54-odstotna.
Razlaga povezuje samo dejstva in navedbe iz tega članka.
Sledila je še aretacija direktorja GEN-I Sonce Gregorja Hudohmeta v Romuniji. Gre za isto državo, kjer je imel Golob po lastnih besedah zaradi ukradene identitete leta odprt bančni račun.
Foto: GEN-i Sonce
Referendumi, ki so se maščevali
Golob je referendumsko zmago že enkrat drago plačal.
Preberi tudi
Leta 2022 je 56,7 odstotka volivcev podprlo zakon o vladi in s tem pet novih ministrstev. Rezultate tega se spominjamo:
- 13.000 prenosnikov za socialno šibke za okoli 6,5 milijona evrov, ki so mesece ležali v skladišču. Na začetku leta 2024 jih je bilo razdeljenih 39. Zdaj je NPU ovadil nekdanjo ministrico Emilijo Stojmenovo Duh.
- Prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki ga plačujejo tudi upokojenci, ministrstvo Simona Maljevca pa ni vzpostavilo niti informacijskega sistema. Delali so ročno.
Pred zadnjimi volitvami je Golob napako priznal in obljubil manj ministrstev. Volitve je izgubil.
IZ PRVE ROKEKaj je bistvo povedanega?
Koalicija in Resnica sta to komisijo že dvakrat zavrnili z glasovanjem proti dnevnemu redu. Golob je takrat dejal, da se je koalicija »zelo boji«. Zdaj bodo pod lupo obe strani.
Širši kontekst v članku: Zloraba Sove, policije in Sveta za nacionalno varnost pred volitvami 22. marca, ko je Golob govoril o veleizdaji in tujem vmešavanju. Obtožbe proti Izraelu, ki jih je Golob izrekel javno, Izrael pa jih zanika. Energetski posli in GEN-I, podjetje, ki ga je Golob vodil pred vstopom v politiko. Dve ko…
Razlaga povezuje samo dejstva in navedbe iz tega članka.
Dvorezni meč
Zavrnjena novela je udarec tudi za koalicijo. Nadzor oblasti je zdaj težji, kar bo nekoč spet bolelo opozicijo. Luka Mesec je že ocenil, da je vlada »najpomembnejši referendum izgubila še pred koncem medenih tednov«.
V prejšnjem mandatu so komisije pod vodstvom Mojce Šetinc Pašek in Tamare Vonta preiskovale predvsem opozicijo in njeno financiranje. Šetinc Paškova je pozneje povedala, da je bila deležna pritiskov nekdanje generalne sekretarke Svobode. SDS takrat ni dobila niti vodenja komisij za nadzor obveščevalnih služb in javnih financ.
Zdaj se kolo obrača. Komisije prihajajo, blokade ni več, Golob pa bo moral pred poslanci pojasnjevati sam.
Povzemi mi članek
- Robert Golob je referendum o parlamentarni preiskavi napovedal kot »prvo nezaupnico« Janševi koaliciji.
- Proti noveli zakona o parlamentarni preiskavi je glasovalo 472.601 volivca, za 449.404.
- Referendum so sprožili nekdanji člani odbora za varstvo človekovih pravic, Svoboda, SD in Levica pa so ga vzele za svojega.
Povzetek je sestavljen samo iz informacij v tem članku.
Najpomembnejše zgodbe. Brez algoritma.
Izberi način, ki ti ustreza. Prijavo lahko kadarkoli prekličeš.
Najpomembnejše zgodbe dneva
En izbor ključnih zgodb neposredno v tvojem predalu.
Obvesti me ob pomembni zgodbi
Push pošljemo le, ko je zgodba res pomembna.
Brez neželene pošte. Vsako e-poštno prijavo potrdiš s povezavo v sporočilu. Zasebnost