Na Nizozemskem je zdravnik namerno končal življenje otroka, starega skoraj dve leti, potem ko so starši zdravnika prosili, naj to stori. Gre za prvi znani primer po uvedbi posebnih nizozemskih pravil za končanje življenja hudo bolnih otrok, starih od enega do 12 let.
Uradno poročilo razkriva, da se je otrok rodil ekstremno prezgodaj – v 26. tednu in treh dneh nosečnosti. Po rojstvu je prestal več hudih zapletov, med drugim več okužb s sepso. Pri približno štirih mesecih in pol so ga premestili na Nizozemsko, kjer je magnetna resonanca pokazala zelo obsežne poškodbe možganov.
Otrok je imel hudo cerebralno paralizo, zelo velik razvojni zaostanek, okvaro vida in epileptične napade. Ko je bil star skoraj dve leti, je bila njegova ocenjena razvojna starost približno šest tednov. Ni razvil govora, možnosti komunikacije pa so bile po navedbah komisije minimalne.
Težave so se nadaljevale tudi pri dihanju. Otrok je težko odstranjeval sluz iz pljuč in dihalnih poti, imel težave s požiranjem ter povečano nevarnost aspiracijske pljučnice. Zdravniki so ocenjevali tudi, da obstaja velika verjetnost smrti zaradi zapletov že v zelo mladih letih.
Starši so nato zdravnika prosili, naj konča otrokovo življenje.
Uradna komisija navaja, da otrok zaradi svojega stanja ni bil sposoben sodelovati pri odločitvi. Zdravnik se je zato o diagnozi, prognozi in možnostih zdravljenja večkrat pogovarjal s starši. Njihova želja po končanju življenja je bila po navedbah komisije prostovoljna in dosledna.
Primer pa ni bil brez medicinskih pomislekov.
Prvi neodvisni zdravniki, s katerimi se je posvetoval lečeči zdravnik, so ugotovili, da otrok takrat ni neprekinjeno neznosno trpel. Menili so, da obstajajo še paliativne možnosti in druga zdravila, s katerimi bi lahko poskusili bolje nadzorovati epileptične napade.
Zdravnik je predlagano zdravljenje poskusil, vendar so se po uradnem poročilu pojavili dodatni neželeni učinki. Nato je pridobil še drugo neodvisno mnenje. Ta zdravnik je ocenil, da je bilo otrokovo trpljenje zaradi kombinacije hudih možganskih poškodb, pogostih epileptičnih napadov in stalnega nelagodja neznosno in brez možnosti bistvenega izboljšanja.
Starši so zavrnili možnost dolgotrajne paliativne sedacije, pri kateri bi otrok ostal sediran in pozneje umrl. Lečeči zdravnik je presodil, da tudi ta možnost ni razumna rešitev.
Nato je bila sprejeta odločitev o neposrednem končanju življenja.
Otrok je najprej prek infuzije prejel midazolam in morfin, nato pa še zdravila za povzročitev globoke kome – propofol in tiopental. Po njihovem dajanju je otrok prešel v zelo globoko sedacijo in umrl.
Posebej izstopa podatek, da za izvedbo takšnega postopka pri otrocih, mlajših od 12 let, po navedbah same komisije še ni posebnega medicinskega protokola za izvedbo. Zdravnik je tak protokol iskal, vendar ga ni našel. Komisija je kljub temu pozneje presodila, da je ravnal medicinsko skrbno.
Nizozemska je posebna pravila za končanje življenja otrok med 1. in 12. letom uvedla leta 2024. Postopek je dovoljen le v izjemnih primerih, ko zdravniki ocenijo, da otrok neznosno trpi, izboljšanja ni mogoče pričakovati in ne obstaja razumna možnost za odpravo trpljenja. Primer naknadno preveri posebna komisija, ugotovitve pa prejme tudi državno tožilstvo.
V tem primeru je komisija odločila, da je zdravnik ravnal skrbno, nizozemsko državno tožilstvo pa ga ne bo kazensko preganjalo.
Zdravnik je ob tem priznal, kako izjemen je bil primer:
»To se še nikoli ni zgodilo.«
Povedal je tudi, da je imel skoraj leto dni občutek, kot da mu nad glavo visi Damoklejev meč.
Primer je zgodovinski še zaradi nečesa: otrok sam zaradi starosti in zdravstvenega stanja ni mogel zahtevati končanja svojega življenja. Pri klasični nizozemski evtanaziji mora zahtevo podati pacient sam; otroci jo lahko podajo šele od 12. leta dalje. Za otroke od enega do 12 let zato velja ločen režim končanja življenja.
Na Nizozemskem je bilo sicer leta 2025 prijavljenih 10.341 primerov evtanazije oziroma pomoči pri samomoru, kar je bilo 3,8 odstotka več kot leto prej. Ta številka pa ne vključuje tega primera na povsem enaki pravni podlagi, saj se končanje življenja otroka pod 12 let obravnava po posebnem postopku.
Najpomembnejše zgodbe. Brez algoritma.
Izberi način, ki ti ustreza. Prijavo lahko kadarkoli prekličeš.
Najpomembnejše zgodbe dneva
En izbor ključnih zgodb neposredno v tvojem predalu.
Obvesti me ob pomembni zgodbi
Push pošljemo le, ko je zgodba res pomembna.
Brez neželene pošte. Vsako e-poštno prijavo potrdiš s povezavo v sporočilu. Zasebnost