Koroški prerok Andrej: »Pobrali vam bodo ves denar z banke: o zmanjka elektrike in se vrne, bodo računi na ničli!«

Facebook je znova zagorel zaradi objave, ki se dotika ene najobčutljivejših točk vsakega človeka: denarja na banki.

Andrej Šumah je v zapisu opozoril, da naj bi se po njegovem mnenju ljudem kmalu zgodilo nekaj, kar mnogi danes še vedno jemljejo kot nemogoče. Njegovo sporočilo je bilo ostro, dramatično in brez olepševanja:

»Ko bo elektrika prišla nazaj, bo na bankah po večini 0«

Šumah je zapisal:

»Ko bo zmanjkalo elektrike …? In ko bo na kratko prišla nazaj …? Na bankah bo po večini 0!«

Po njegovem prepričanju ljudje vse več svojega življenja predajajo »čudovitemu digitalnemu svetu«, v katerem so denar, plačevanje in dostop do prihrankov odvisni od elektrike, interneta, računalnikov in informacijskih sistemov.

Namignil je tudi, da bi lahko ob morebitnem velikem incidentu pozneje poslušali razlage o hekerjih, virusih ali zunanjem napadu, ljudje pa bi medtem ostali brez svojega denarja.

To je tisti del objave, kjer je treba stvari ločiti.

Da lahko večji izpad elektrike povzroči resne težave pri dostopu do denarja, je povsem realno. Da bi zaradi samega izpada elektrike bančni računi ob ponovnem zagonu preprosto postali nič, pa za to ni dokazov.

Zanimivo: Banka Slovenije je Slovence letos sama opozorila, naj imajo nekaj gotovine

In tukaj Šumah vendarle zadene realno šibko točko digitalnega sveta.

Banka Slovenije je 23. junija 2026 objavila priporočila za krizne razmere in opozorila, da lahko geopolitične napetosti, kibernetska tveganja in vremenske ujme vplivajo tudi na infrastrukturo, od katere so odvisna plačila.

Njihovo priporočilo je zelo konkretno: ljudje naj imajo na voljo več možnosti elektronskega plačevanja in določen znesek gotovine. Banka Slovenije sicer obenem poudarja, da je slovenska plačilna infrastruktura zelo zanesljiva.

Razlog je preprost.

Če ni elektrike ali telekomunikacij, vam denar ni nujno izginil – lahko pa začasno ne morete do njega.

Kartica ne deluje. Bankomat ne deluje. Mobilna aplikacija ne deluje. Trgovčev terminal ne deluje.

In nenadoma postane nekaj bankovcev v denarnici precej bolj uporabnih kot številka na telefonu.

Evropa je to že doživela

To ni hipotetičen scenarij.

Ob velikem izpadu električne energije na Iberskem polotoku 28. aprila 2025 so bile prizadete električne in telekomunikacijske povezave, zaradi česar so odpovedovali tudi digitalni plačilni sistemi.

ECB je pozneje ugotovila, da je kartična poraba na prizadetih območjih padla za približno 41 do 42 odstotkov, spletna poraba v Španiji pa za okoli 54 odstotkov. Gotovina je v takšnih razmerah ponovno pokazala svojo posebno prednost: za plačilo ne potrebuje ne interneta ne elektrike.

Toda nekaj pomembnega se takrat ni zgodilo.

Ljudem zaradi izpada elektrike niso množično izginila stanja z bančnih računov.

Zakaj električni mrk sam po sebi ne pomeni »0 €«?

Sodobne banke svojih evidenc ne hranijo na enem računalniku, ki bi ob izklopu elektrike izgubil spomin.

Finančne institucije v EU morajo imeti vzpostavljene varnostne kopije, postopke obnove podatkov, načrte neprekinjenega poslovanja in rezervne informacijske zmogljivosti. Evropska uredba DORA od finančnih institucij izrecno zahteva postopke za obnovo sistemov in podatkov ter redno testiranje varnostnih kopij in kriznih scenarijev.

ECB je leta 2024 celo izvedla poseben stresni test, v katerem je simulirala uspešen kibernetski napad na osrednje bančne informacijske sisteme. Banke so morale pokazati, kako bi obnovile podatke iz varnostnih kopij in ponovno vzpostavile delovanje sistemov.

To ne pomeni, da je sistem neuničljiv.

Kibernetski napadi so resnični, tehnične napake se dogajajo in ECB sama opozarja, da morajo banke svojo odpornost še izboljševati. Evropski nadzorniki so samo v prvih mesecih novega sistema poročanja prejeli več kot 1.200 prijav večjih incidentov, ki so pogosto prizadeli informacijske sisteme, plačila ali spletno bančništvo.

Toda med »začasno ne morem dostopati do svojega denarja« in »moj denar je izginil« je ogromna razlika.

Eni mu ploskajo, drugi se smejijo

Šumahova objava je prav zato sprožila tako burne reakcije.

Nekateri mu pritrjujejo in opozarjajo, da smo postali nevarno odvisni od digitalnih sistemov. Eden od komentatorjev je zapisal:

»Kuhajo nas kot žabe.«

Drugi so vse skupaj obrnili na šalo. Nekateri so zapisali, da so tako ali tako v minusu in jim zato ob domnevnem velikem »resetu« ne bi imeli kaj vzeti.

Tretji Šumaha označujejo za teoretika zarote, ki v ljudeh po nepotrebnem vzbuja strah.

Kaj je torej pametno narediti?

Panika ne pomaga. Popolna odvisnost od ene same oblike plačevanja pa prav tako ni najbolj pametna.

Tudi uradna priporočila danes gredo v smeri odpornosti: kartica, alternativna možnost elektronskega plačevanja in nekaj gotovine za primer večje motnje.

In še ena pomembna stvar: če bi problem postal sama solventnost banke in ne električni izpad, slovenski sistem jamstva upravičene bančne vloge praviloma ščiti do 100.000 evrov na vlagatelja pri posamezni banki.

Šumahov scenarij, da bi po izpadu elektrike na računih kar zasvetila ničla, je torej precej bolj dramatičen, kot kažejo dejstva.

Toda vprašanje, zaradi katerega njegova objava tako močno odmeva, je legitimno:

Kaj naredimo, če nekega dne elektronski sistem ne izgubi našega denarja – ampak nam za nekaj ur ali dni prepreči, da bi ga sploh lahko uporabili?

Takrat se lahko izkaže, da nekaj bankovcev doma vendarle ni tako zastarela ideja.