Poslanec SDS Žan Mahnič je na vlado naslovil poslansko pobudo, v kateri zahteva, da SOVA, Obveščevalno-varnostna služba Ministrstva za obrambo (OVS) in druge pristojne službe takoj prenehajo posredovati obveščevalna in varnostna poročila predsednici republike Nataši Pirc Musar in njenemu uradu. Razlog: sum, da je predsednica povezana z rusko vohunsko mrežo.
Kaj Mahnič očita
Na @vladaRS sem naslovil poslansko pobudo, naj zaradi sumov, da predsednica republike @nmusar sodeluje z rusko vohunsko mrežo, @SOVA_SLO, OVS @MO_RS in druge službe takoj prenehajo s posredovanjem obveščevalnih in varnostnih poročil predsednici republike in njenemu kabinetu. pic.twitter.com/adpbUmFrta
— Žan Mahnič (@ZanMahnic) August 18, 2026
Mahnič se sklicuje na razkritja časnika Dnevnik in avstrijske tiskovne agencije APA o dolgoletnem prijateljstvu predsednice z Viktorijo Krivolucko — rusko-slovensko državljanko, s katero je Pirc Musar med letoma 2015 in 2022 sedemkrat potovala v Rusijo, nazadnje konec decembra 2021, le nekaj tednov pred rusko agresijo na Ukrajino. Poslanec dodatno opozarja na domnevno povezavo Krivolucke z Romanom Jegličem, nekdanjim namestnikom direktorja obveščevalne službe VIS, ki je pozneje živel v Rusiji.
»Navedene okoliščine so po mojem mnenju dovolj resne, da zahtevajo ustrezno protiobveščevalno-varnostno presojo, saj lahko utemeljeno sumimo, da je predsednica republike povezana z vohunsko mrežo Ruske federacije na evropskih tleh,« je zapisal Mahnič in dodal, da mora pri varovanju tajnih podatkov »ravnati po načelu največje previdnosti«.
Poslanec je pri tem trdil, da je urad predsednice potrdil njeno srečanje z Jegličem — kar se je izkazalo za neresnično.
Predsednica mu ni ostala dolžna
Urad predsednice republike (UPRS) je odgovoril brez omahovanja: »Ostro zanikamo namigovanja, da predsednica republike sodeluje z rusko vohunsko mrežo.« Dodali so, da Mahničev dopis v celoti temelji na »popolnoma neresnični trditvi«, saj urad ni nikoli zapisal, da se je predsednica z Jegličem kdaj srečala — nasprotno, večkrat so poudarili, da ga osebno ne pozna in se z njim nikoli ni srečala.
Uradni govorec predsednice Nejc Šporin je bil na omrežju X še bolj neposreden: »Lažeš, kot ponavadi. V UPRS smo jasno povedali, da predsednica republike Romana Jegliča osebno ne pozna in ga ni nikoli srečala.«
V uradu so opozorili tudi, da je predsednica na podlagi zakona upravičena do informacij SOVE in do tajnih podatkov dostopa brez posebnega dovoljenja — enako kot drugi funkcionarji, »vključno z vsemi poslanci, tudi Žanom Mahničem«. In vrnili so udarec: »Glede na narativ, ki ga želi poslanec Mahnič ustvariti s svojimi neresničnimi obtožbami, pa bi pričakovali, da potemtakem službe, ki jih navaja, prav tako svojih poročil ne bi podajale vpletenim v sum vmešavanja izraelskih paraobveščevalnih agentov v slovenske parlamentarne volitve.«
SOVA: pri Krivolucki ni bilo posebnosti
Slovenska obveščevalno-varnostna agencija je medtem sporočila, da pri varnostnem preverjanju Viktorije Krivolucke ob njeni izredni naturalizaciji leta 2016 ni ugotovila posebnosti. V uradu predsednice so ob tem poudarili, da jih SOVA ni nikoli obvestila o morebitnih tveganjih, zato sklepajo, da ta ne obstajajo.
Politika se je razdelila
Vodja poslanske skupine Svobode Borut Sajovic je Mahničev poziv označil za del vzorca »rušenja temeljev države«: »Prejšnji teden je nekdo grobo, grdo, neprimerno označil ustavne sodnike, zdaj se poziva k ukrepu zoper predsednico države.« Pripomnil je tudi, da bi bilo »kar malo cinično in zavajajoče«, če bi tisti, ki predsednici odrekajo zaupno pošto, hkrati v Moskvo pošiljali predsednika državnega zbora.
V SD so sporočili: »Resne obtožbe zahtevajo resne dokaze.« Brez njih, pravijo, ne gre za zaščito države, temveč za politično diskreditacijo — in Mahniču predlagajo, naj enako vnemo, kot jo kaže pri iskanju ruskih vohunov, nameni razčiščevanju obiskov izraelskih obveščevalcev na sedežu SDS.
Premier Robert Golob je zahteval sklic seje Sveta za nacionalno varnost, na katero naj povabijo tudi predsednico republike, predsednika DZ Zorana Stevanovića in vodje opozicijskih strank. »Noben resen politik ne more nikogar obtoževati, da je vohun kar tako,« je dejal Golob. Sklicana je bila tudi seja Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS).
Kaj sledi
Spor je razgalil globok razkol med vrhom države v času, ko Slovenija kot članica Nata in EU po lastnih besedah urada predsednice ne more privoščiti političnih izjem pri vprašanjih nacionalne varnosti. Medtem ko Jeglič, ki danes živi v Bohinju, dogajanja noče komentirati, ostaja odprto vprašanje, ali se bo spor iz medijskega prostora preselil na sejo Sveta za nacionalno varnost — in kaj bo na njej dejansko razkrito.
Najpomembnejše zgodbe. Brez algoritma.
Izberi način, ki ti ustreza. Prijavo lahko kadarkoli prekličeš.
Najpomembnejše zgodbe dneva
En izbor ključnih zgodb neposredno v tvojem predalu.
Obvesti me ob pomembni zgodbi
Push pošljemo le, ko je zgodba res pomembna.
Brez neželene pošte. Vsako e-poštno prijavo potrdiš s povezavo v sporočilu. Zasebnost