Kako se bo novi notranji minister Franci Matoz lotil policije, ki jo je Golobova vlada v preteklih letih kadrovsko močno premešala? To je vprašanje, ki ga trenutno postavlja velik del politične javnosti.
Matoz, dolgoletni odvetnik Janeza Janše in nekdanji policist, je prevzel enega najobčutljivejših resorjev v državi. Ob prevzemu poslov je bil neposreden: »Časa ni dosti, treba je delati, gremo.« Ob tem je poudaril, da stanje ni najbolj rožnato in da se bo treba dela lotiti takoj. Vlada je uradno potrdila, da je Matoz prevzel posle kot minister za notranje zadeve in javno upravo, mediji pa poročajo tudi o napovedih glede debirokratizacije, kadrovskih rezov in sprememb v policiji.
Policija pred velikim testom
V preteklih letih so se večkrat pojavljali očitki, da je Golobova ekipa v policiji in drugih institucijah odstranjevala kadre, ki so veljali za preblizu prejšnji Janševi vladi. Zdaj se politično kolo obrača.
Matoz ni prišel kot neznan obraz. Sistem pozna tudi od znotraj, saj je svojo pot začel kot miličnik, pozneje pa je ob delu diplomiral iz prava in postal eden najbolj znanih odvetnikov v Sloveniji. Prav zato ga eni vidijo kot provokativno Janševo izbiro, drugi pa kot človeka, ki bo znal po sistemu zarezati tiho, operativno in brez nepotrebnega javnega cirkusa.
Bo šlo za revanšizem ali za red?
Ključno vprašanje ni, ali bodo spremembe. Spremembe skoraj zagotovo bodo. Ključno vprašanje je, po kakšnem merilu se bodo zgodile.
Če bo merilo strokovnost, odgovornost in učinkovitost, lahko Matoz policijo postavi na bolj trdne temelje. Če pa bo merilo zgolj politična barva, bo Slovenija spet gledala isto zgodbo kot prej — samo z obrnjenimi vlogami.
To je črta, na kateri bo Matoz padel ali zmagal.
Kaj lahko pričakujemo?
Najprej lahko pričakujemo spremembe na vrhu. Pri takšnem resorju nova vlada skoraj nikoli ne pusti ključnih položajev nedotaknjenih. Vprašanje je samo, kako globoko bo šlo kadrovsko pospravljanje.
Druga točka bo reorganizacija policije in kriminalističnih struktur. Matoz je že napovedal, da ga zanimajo učinkovitost, manj birokracije in boljši servis za državljane. Med pomembnimi temami bo tudi vprašanje nezakonitih migracij, kjer desna vlada praviloma pričakuje bolj odločen pristop.
Tretja točka pa bo javna uprava. Če bo Matoz resno zarezal v birokratske navade sistema, bo hitro stopil na žulj mnogim, ki so se v njem udobno namestili.
Zoran Stevanović kot poseben igralec nove večine
Posebej zanimiva bo tudi vloga Zorana Stevanovića, predsednika Državnega zbora in vodje stranke Resni.ca. Njegova pozicija v novi politični arhitekturi odpira veliko vprašanj: bo Janši povzročal težave ali pa bo postal eden od operativnih igralcev, ki bodo v ozadju pomagali držati novo večino skupaj? Delo je že aprila poročalo o njegovem vzponu na vrh Državnega zbora.
Vsaka vlada potrebuje ljudi, ki znajo opraviti politično težke naloge. Vprašanje je, ali bo Stevanović v tej zgodbi motnja, zaveznik ali pragmatični most med različnimi deli nove oblasti.
Matoz ni naiven igralec
Matoz zelo dobro ve, kam prihaja. Čakajo ga pritiski opozicije, medijski napadi, notranji odpor in stari kadrovski interesi. Policija ni navadna institucija. To je sistem z močjo, informacijami, notranjimi lojalnostmi in dolgo institucionalno zgodovino.
Kot nekdanji policist in uspešen odvetnik ima Matoz orodja, da stvari razume. Vprašanje pa je, ali bo imel dovolj politične moči, discipline in podpore, da sistem tudi dejansko premakne.
Slovenija gleda
Če bo Franci Matoz policijo in javno upravo uspel vrniti k strokovnosti, odgovornosti in služenju državljanom, bo to ena pomembnejših sprememb nove vlade.
Če pa se bo vse skupaj spremenilo le v novo politično menjavo naših in vaših, potem bomo spet gledali staro slovensko serijo: isti sistem, isti vzorci, samo druge zastave na vratih pisarn.
Za zdaj je jasno samo eno: Matoz je vstopil odločno. Zdaj mora pokazati, ali zna rezati pametno — ali samo močno.