Slovenija bi lahko dobila ukrep, ki bi med politiki povzročil precej več nervoze kot običajna parlamentarna razprava. V novi koalicijski pogodbi za mandat 2026–2030 je namreč zapisano, da bi država uzakonila redno letno testiranje na droge za funkcionarje na državni ravni.
To ni drobna opomba. To je lahko politična bomba.
V pogodbi je ukrep zapisan v poglavju Notranje zadeve in javna uprava, kjer med drugim piše: “Uzakonitev rednega letnega testiranja na droge za funkcionarje funkcionarskega plačnega stebra na državni ravni.”
Z drugimi besedami: če bi bil ukrep sprejet, bi se morali najvišji državni funkcionarji redno testirati na droge.
Vprašanje, ki ga bo težko utišati: zakaj bi se funkcionarji tega bali?
Za običajne državljane so testiranja na droge v določenih poklicih nekaj povsem znanega. Delavci v prometu, varnostnih službah, vojski, policiji, zdravstvu ali drugih občutljivih sistemih lahko zaradi narave dela padejo pod strožje standarde.
Zato se zdaj odpira zelo preprosto vprašanje: če nekdo odloča o državi, zakonih, proračunu, varnosti, zdravstvu, šolstvu in prihodnosti državljanov, ali ima javnost pravico vedeti, da tak človek ni pod vplivom drog?
To ni vprašanje radovednosti. To je vprašanje odgovornosti.
Politik ni zasebnik, ko sedi na funkciji. Politik upravlja javno moč. In javna moč zahteva javno odgovornost.
Urška Klakočar Zupančič proti ukrepu: poseg v zasebnost?
Po objavi predloga so se na levem političnem polu prižgali rdeči alarmi. Med tistimi, ki ukrepu nasprotujejo oziroma ga problematizirajo, je tudi Urška Klakočar Zupančič, ki opozarja na vprašanje zasebnosti.
Argument nasprotnikov je jasen: testiranje funkcionarjev na droge naj bi pomenilo poseg v zasebnost posameznika.
Se je že začelo!
Nova vlada bo z obveznim testiranjem na droge posegala v osebnostne pravice ter v telesno in duševno integriteto. Kako predvidljivo 😳Čas, da ogrejemo zvončke na svojih 🚲pic.twitter.com/YE2UqfIq6c https://t.co/Ts2bRi37qc
— Volitve 2026 🇸🇮 (parody account) (@tolemamo) May 20, 2026
Če lahko država navadnemu državljanu postavlja pogoje za službo, delo, varnost, promet, orožje, dovoljenja, davke in odgovornost, potem se mnogi upravičeno sprašujejo: zakaj bi morali biti ravno politiki izvzeti iz strožjih meril?
Še posebej, če gre za ljudi, ki imajo v rokah realno oblast.
Ko gre za državljane, je nadzor normalen. Ko gre za politike, pa je naenkrat problem?
To je jedro spora.
Navaden človek mora v življenju velikokrat dokazovati, da izpolnjuje pogoje. Za službo. Za dovoljenje. Za socialne pravice. Za vozniško. Za delo v občutljivem okolju.
Ko pa pride predlog, da bi se tudi funkcionarji enkrat letno testirali na droge, se del politike sklicuje na zasebnost.
Zato se javnost upravičeno sprašuje: ali gre res za skrb za človekove pravice – ali za odpor do transparentnosti?
Nihče ne trdi, da je vsak politik pod vplivom drog. Toda ravno zato bi bil test lahko zelo preprost način, da se dvomi odstranijo.
Čist človek s čistim položajem nima razloga, da bi se bal osnovnega preverjanja, če je to urejeno zakonito, dostojanstveno in enako za vse funkcionarje.
Funkcija ni zasebni privilegij, ampak javna odgovornost
Pri tem je pomembno ločiti dve stvari.
Da, vsak človek ima pravico do zasebnosti. Tudi politik.
Toda ko nekdo sprejme visoko državno funkcijo, sprejme tudi višjo stopnjo javne odgovornosti. Funkcionarji niso običajni državljani v trenutku, ko odločajo o življenju drugih ljudi. Imajo vpliv, moč, dostop do informacij, proračuna in odločitev, ki oblikujejo državo.
Zato je vprašanje testiranja na droge veliko širše od samega testa.
Gre za vprašanje: ali naj bodo najvišji predstavniki države podvrženi vsaj minimalnemu preverjanju osebne zanesljivosti?
Koalicijska pogodba cilja tudi na javno upravo in plačni sistem
Predlog ni zapisan kot osamljen populistični vzklik. V istem delu pogodbe koalicija govori o reorganizaciji javne uprave, profesionalizaciji, preprečevanju korupcijskih tveganj, centralnem kadrovskem portalu, preglednosti plačnega sistema in ukrepih za učinkovitejšo državo.
V ta okvir spada tudi predlog o testiranju funkcionarjev.
Sporočilo je jasno: država naj ne nadzoruje samo državljanov, ampak tudi tiste, ki vladajo.
In prav tukaj predlog politično najbolj zaboli.
Levi pol govori o zasebnosti, javnost pa bo vprašala nekaj drugega
Nasprotniki ukrepa bodo govorili o zasebnosti, pravicah in možnosti zlorab. Ta vprašanja niso nepomembna. Vsak tak ukrep mora biti urejen jasno, zakonito, brez poniževanja in brez političnih obračunavanj.
Toda javnost bo verjetno zanimalo nekaj drugega:
Zakaj bi bilo sporno, da se človek, ki ima državno moč, enkrat letno testira na droge?
Če je ukrep enak za vse funkcionarje, če je izveden strokovno in če so pravila jasna, potem argument o zasebnosti ne bo dovolj, da bi utišal širšo razpravo.
Ker gre v resnici za zaupanje.
Državljani lahko prenesejo veliko. Težje pa prenašajo občutek, da pravila veljajo za male ljudi, za vrh politike pa ne.
VIDEO: Klakočar Zupančič o testiranju funkcionarjev
V priloženem videu si lahko ogledate odziv Urške Klakočar Zupančič, ki predlog problematizira kot poseg v zasebnost.
Toda razprava se s tem ne bo končala. Ravno nasprotno.
Predlog iz koalicijske pogodbe odpira eno najbolj neprijetnih vprašanj za slovensko politiko: ali so funkcionarji pripravljeni sprejeti enako stroga merila, kot jih država pogosto zahteva od državljanov?
In če niso pripravljeni – zakaj ne?
Bistvo
Nova koalicijska pogodba predvideva redno letno testiranje državnih funkcionarjev na droge. Levi politični pol opozarja na poseg v zasebnost, a za mnoge državljane bo ključno vprašanje precej bolj preprosto:
Če politiki vodijo državo, odločajo o zakonih in upravljajo javno moč, zakaj bi bilo sporno preveriti, ali so pri tem trezni in čisti?