V sredo dopoldne se je pri odhajajoči predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič zbralo vseh začasnih vodij poslanskih skupin. Pričakovali so rutinski dogovor o ustanovni seji, a so dobili presenečenje.
Mandatno-volilna komisija (MVK), ki bo med prvo sejo pregledala mandate in potrdila poslance, bo imela 17 članov. Predsedniško mesto bo pripadlo Demokratom, podpredsedniško pa Resnici. To pomeni, da bosta na čelu komisije stranki, ki sta skupaj osvojili le 11 mandatov.
Svoboda (29 mandatov) in SDS (28 mandatov) sta predlagali, da bi predsednika komisije dala ena od njiju. Oba predloga sta padla. Kot kompromis se je pojavil predlog, naj komisijo vodi poslanec Demokratov – po informacijah naj bi ga prvi na mizo postavil začasni vodja Svobode Borut Sajovic. Predlog je dobil večino. Začasni vodji SDS Jelka Godec in NSi Janez Cigler Kralj sta se vzdržala.
Urška Klakočar Zupančič je dogovor komentirala kratko in jasno:
»To je nekaj, kar je neobičajno, ampak očitno bo naslednji mandat zanimiv.«
Dodala je, da jo je razplet presenetil in da nov mandat kaže na to, da bo odvisen od sodelovanja in konstruktivnosti manjših strank.
Zakaj je to pomembno?
Mandatno-volilna komisija ni navadno delovno telo. Deluje takoj na začetku seje, preveri mandate, obravnava morebitne pritožbe in omogoči, da parlament sploh začne delati. Da so največje stranke to mesto prepustile manjšim, je jasen signal: v tem mandatu brez kompromisov ne bo šlo.
Začasni vodja Svobode Borut Sajovic je priznal, da takšne odločitve odstopajo od dosedanje prakse, kjer so relativni zmagovalci nosili več odgovornosti. V SD so glasovali za predlog, ker je bilo zanje ključno, da se komisija sploh konstituira. »Zdelo se nam je primerno, da ti dve mesti pripadata manjšim strankam,« je dejala Meira Hot.
Franc Križan (Demokrati), ki bo kot najstarejši poslanec vodil petkovo ustanovno sejo, pravi, da predlog ni prišel od njih, a so odgovornost sprejeli. »Mi smo stranka, ki želi povezovati in sodelovati z vsemi,« je poudaril.
Zoran Stevanović (Resnica) bo najverjetneje zasedel podpredsedniško mesto, čeprav uradna imena še niso potrjena (Demokrati naj bi ime predsednika sporočili do 16. ure).
Sestanek ni prinesel dogovora o razdelitvi mest v drugih delovnih telesih. Na mizi sta bili dve različici, a soglasja ni bilo. Enako velja za morebitno skupno delovno telo za energetsko krizo – tudi tam večine niso dosegli.
Kaj to pomeni za petkovo ustanovno sejo in nov mandat?
Ustanovna seja je predvidena za petek, 10. aprila, ob 11. uri. Najprej bodo potrdili dnevni red in sestavo MVK, nato bo komisija opravila svoje delo, sledila pa bo potrditev mandatov.
Ta presenetljiv razplet kaže, da bo novi državni zbor zelo razdrobljen. Največji stranki bosta morali pogosto iskati podporo pri manjših – vključno z Resnico, ki se je doslej izogibala jasni opredelitvi za Golobovo ali Janševo stran. Kompromisi bodo nujni že od prvega dne.
Namesto da bi največji prevzeli nadzor nad ključnim začetnim telesom, sta morali popustiti. To ni le tehnična odločitev – to je napoved, kakšen bo naslednji štiriletni mandat: napet, pogajalski in odvisen od tega, kako se bodo manjšine znale postaviti.