Donald Trump je zatrdil, da je orožje iranskim protestnikom pošiljal prek kurdske milice, vendar naj orožje do demonstrantov ne bi prišlo. Kot je povedal za Fox News, naj bi Kurdi po njegovem mnenju pošiljke zadržali.
»Poslali smo jim veliko orožja. Poslali smo ga prek Kurdov. In mislim, da so Kurdi orožje obdržali,« je dejal. Dodal je še: »Poslali smo orožje protestnikom, veliko. In mislim, da so Kurdi orožje vzeli.«
Ozadje protestov in Trumpove pretekle izjave
V januarju je Trump javno napovedoval, da »pomoč prihaja« in da so ZDA »v polni pripravljenosti«, da pomagajo Irancem, ki so protestirali proti režimu. Na začetku leta je Iran pretresel val največjih protivladnih protestov in nemirov v desetletjih – ljudje so se zbirali zaradi rastoče inflacije, korupcije in močnega padca vrednosti valute.
V tistem času je Trump grozil, da se bo »vmešal« v dogajanje, in svaril, da bo Iran udaril »zelo, zelo močno – tam, kjer boli«, če bodo režimske sile nadaljevale z nasiljem nad protestniki. Po navedbah prič naj bi varnostne sile v Teheranu nekatere protestnike, tudi otroke, ustrelile od blizu ali hudo preteple.
Hkrati takrat ni bilo poročil, da bi Trump dejansko poskušal oborožiti demonstrante. Po ocenah naj bi v spopadih in zatiranju umrlo do 30.000 civilistov.
Protesti so se razširili v več kot 100 mest in krajev po vseh provincah Irana. Protestniki so odkrito zahtevali konec verske oblasti ajatole Alija Hameneija, takratnega vrhovnega voditelja Irana. V besedilu je navedeno tudi, da je bil Hamenej med prvimi ubitimi v vojni – v raketnem napadu na njegov kompleks v Teheranu – vendar se velika vstaja, ki jo je Trump pričakoval, po teh navedbah ni uresničila.
Poročila o načrtih glede Kurdov
Ločeno je bilo na začetku vojne poročano, da naj bi CIA načrtovala oboroževanje kurdskih sil, da bi spodbudila širši upor proti režimu. Ameriški uradniki naj bi v začetku marca povedali, da predsednik razmišlja o podpori milicam, ki bi prijele za orožje, po pogovorih s kurdskimi voditelji v Iraku, blizu iranske meje.
Klici naj bi bili organizirani tudi ob pomoči Izraelcev, ki naj bi skozi desetletja gradili vezi s Kurdi v Siriji, Iraku in Iranu. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je tedaj dejala, da so bili pogovori s Kurdi povezani z ameriško bazo v severnem Iraku, in da Trump ni pristal na noben konkreten načrt. Dodala je, da je bil v stikih z »mnogimi zavezniki in partnerji v regiji«.