Po tesnih parlamentarnih volitvah 22. marca 2026 se v Sloveniji nadaljujejo zahtevna koalicijska pogajanja. Gibanje Svoboda pod vodstvom Roberta Goloba naj bi osvojilo 29 mandatov, SDS Janeza Janše pa 28. Ker noben blok nima jasne večine, postajajo odločitve sredinskih in desnosredinskih strank ključne.
Golobova največja ponudba do zdaj
Po navedbah iz pogajalskih krogov je Robert Golob NSi (Novo Slovenijo) povabil k sodelovanju in ji ponudil vsaj tri ministrska mesta – do zdaj najvišjo ponudbo, naslovljeno na to desnosredinsko stranko. Golob pri tem poudarja, da želi čim širšo koalicijo, ki bi po njegovih besedah prinesla stabilnost v času globalnih negotovosti in morebitnih energetskih tveganj.
NSi: hvala, ne
A odgovor NSi, ki jo vodi Jernej Vrtovec, je bil tudi tokrat jasen: ne. Stranka vztraja, da ne bo vstopila v vlado, če bi bil mandatar Robert Golob. V ozadju naj bi izpostavljali predvsem vprašanje zaupanja ter potrebo po spremembi politične smeri.
V praksi to pomeni, da Golob brez NSi (in morebitne podpore dodatnih partnerjev) težje pride do dovolj udobne večine, ki bi zdržala celoten mandat.
Delitev resorjev na mizi
V enem od zadnjih predlogov razdelitve resorjev naj bi bilo predvideno:
- za NSi: 3 ministrstva
- za SD in Demokrate: po 2 ministrstvi
- za Levico in Vesno: 2 ministrstvi
- Svoboda bi obdržala 7 resorjev
Na papirju se zdi ponudba velika, vendar jo v NSi razumejo kot poskus, da bi jih potegnili v koalicijo, ki je sami ne želijo podpreti – zlasti, če bi jo vodil Golob.
“tretji blok” in iskanje desnosredinske alternative
Namesto približevanja Golobovi ekipi se NSi po navedbah aktivneje vključuje v oblikovanje “tretjega bloka” skupaj z Demokrati Anžeta Logarja in Resni.ca Zorana Stevanovića. Ta neformalna povezava želi imeti pomembno vlogo pri sestavi prihodnje vlade ter poudarja sorodne poglede na gospodarstvo, zdravstvo in protikorupcijske ukrepe.
Nekateri analitiki ocenjujejo, da bi lahko prav takšna konfiguracija odločala, ali se bo prihodnja koalicija nagibala bolj levo-sredinsko ali desnosredinsko.
Kako to vpliva na Janšo in SDS
Ob ponavljajočih se zavrnitvah se položaj Roberta Goloba pri sestavljanju večine zapleta, medtem ko lahko SDS trenutno opazuje dogajanje z manj pritiska. Vsak “ne” NSi pomeni manj manevrskega prostora za koalicijo pod Golobovim vodstvom in več možnosti, da se okrepi scenarij desnosredinske sestave.
NSi s tem utrjuje podobo stranke, ki se ne odloča zgolj na podlagi števila ponujenih resorjev, temveč vztraja pri političnih pogojih. V javnosti se je zato uveljavila tudi oznaka, da je v teh pogajanjih “ultimate boss”.
Kaj sledi?
Pogajanja se nadaljujejo. Golob naj bi pripravljal osnutek koalicijske pogodbe za leve in sredinske partnerje, medtem ko se “tretji blok” sestaja in usklajuje skupne predloge. Končni odgovor o novi koaliciji naj bi bil znan šele po konstitutivni seji novega državnega zbora.
Za zdaj pa ostaja odprto ključno vprašanje: ali bo prevladala širša “vlada narodne enotnosti”, kot jo zagovarja Golob, ali pa scenarij desnosredinskega preobrata, ki ga podpira NSi s svojimi zavezniki.
Kaj menite vi? Je NSi pravilno ravnala, ko je zavrnila tri ministrstva, ali bi morala vseeno sesti za pogajalsko mizo?