Evropa se sooča z resnim energetskim šokom, ki ga je sprožila vojna v Iranu in posledično dejansko zaprtje Hormuške ožine – ene najpomembnejših energetskih poti na svetu, skozi katero poteka približno 20 odstotkov svetovne trgovine z nafto in utekočinjenim zemeljskim plinom. Zaradi tega so cene nafte in plina močno poskočile, kar že vpliva na evropsko gospodarstvo, promet in vsakdanje življenje voznikov.
Nemški kancler Friedrich Merz je opozoril, da bi lahko pritisk na evropsko gospodarstvo postal primerljiv s pandemijo covida-19 ali začetkom vojne v Ukrajini. Evropska komisija in strokovnjaki opozarjajo na možnost stagflacije – nizke gospodarske rasti ob visoki inflaciji – ter na daljnosežne posledice, ki bi lahko trajale mesece, tudi če bi se konflikt hitro končal. EU-energijski komisar Dan Jørgensen je jasno povedal, da gre za potencialno dolgotrajno motnjo in da morajo države čim prej pripraviti ukrepe za zmanjšanje povpraševanja po gorivih.
V enem mesecu so se cene goriv v Evropi zvišale za več deset odstotkov (nafta Brent je narasla za več kot 50 odstotkov od začetka konflikta), cena letalskega goriva pa še močneje. Direktor IATA Willie Walsh opozarja, da industrija tega ne more v celoti absorbirati, zato bodo neizogibno sledile višje cene letalskih vozovnic in morebitno zmanjšanje letov. Energetsko intenzivni sektorji, kot so kemična industrija, jeklarstvo in proizvodnja gnojil, že poročajo o znatnem porastu stroškov, ki se prenašajo na cene izdelkov po celotni dobavni verigi.
Zgodovinski ukrepi za varčevanje z gorivom
V takšnih izrednih razmerah se države pogosto obrnejo na preverjene, a nepopularne ukrepe iz preteklosti – med njimi tudi omejitve vožnje po parnih in neparnih registrskih številkah. Ta sistem pomeni, da vozila glede na zadnjo številko na tablici smejo na cesto le vsak drugi dan (npr. parne številke en dan, neparne naslednji). Cilj je hitro zmanjšati porabo goriva ter razbremeniti promet in logistiko.
Takšen ukrep so v preteklosti uporabljale številne države, predvsem med energetskima krizama v 70. letih (1973–1974 in 1979), ko je zaradi naftnega embarga in revolucije v Iranu prišlo do hudih motenj v oskrbi. V ZDA so nekatere zvezne države uvedle odd-even rationing za nakup goriva, v Evropi pa podobne omejitve prometa (vključno z »nedeljami brez avtomobilov«). Ukrep je začasen, veljajo izjeme za nujne službe, javni prevoz, reševalna vozila in druge ključne dejavnosti. V praksi lahko v kratkem času zmanjša promet in porabo goriva za več deset odstotkov.
V Sloveniji oskrba z gorivom za zdaj poteka brez večjih težav, zaloge so zakonsko nadzorovane, vlada pa je že sprejela nekatere preventivne ukrepe (vključno z omejitvami nakupa goriva na bencinskih črpalkah v marcu 2026). Trenutno ni uradnih napovedi o uvedbi vožnje po parnih/neparnih številkah ali drugih drastičnih omejitvah. Vendar pa se v Bruslju in posameznih državah že razpravlja o različnih scenarijih za zmanjšanje povpraševanja – od spodbujanja dela od doma, omejitev nepotrebnih potovanj, do morebitnih »energetskih lockdownov« v najhujšem primeru.
Kaj to pomeni za voznike?
Strokovnjaki poudarjajo: razprave o takšnih ukrepih so preventivne in kažejo na pripravljenost držav, ne pa na neposredno uvedbo. Ključno je razlikovati med načrtovanjem za najslabši scenarij in dejanskim izvajanjem. Za voznike to trenutno pomeni predvsem večjo pozornost pri porabi goriva, spremljanje cen in morebitno načrtovanje daljših poti.
Evropa se je po izkušnjah iz preteklih kriz naučila, da je bolje delovati zgodaj in usklajeno. Če se razmere poslabšajo, bi lahko države – vključno s Slovenijo – posegle po skrajnih ukrepih, kot je vožnja po parnih in neparnih številkah. Za zdaj pa ostaja to le ena od možnosti v načrtih za izredne razmere.