Evropski parlament je storil pomemben korak k strožji in učinkovitejši migracijski politiki. V ponedeljek, 9. marca 2026, je Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) z 41 glasovi za, 32 proti in 1 vzdržanim sprejel stališče o novi Uredbi o skupnem sistemu vračanja ilegalno prebivajočih državljanov tretjih držav. Predlog, ki ga je Evropska komisija predstavila marca 2025, nadomešča staro Direktivo o vračanju iz leta 2008 in predstavlja enega ključnih delov širšega Pakta o migracijah in azilu, ki začne veljati junija 2026.
Parliament has endorsed the opening of talks with Council on the new legal framework for the return of people without the right to stay in the EU.
Learn more: https://t.co/JysiJjvXZM pic.twitter.com/5nPLJHpUCA
— European Parliament (@Europarl_EN) March 26, 2026
Podpora desnice: »zmaga realizma«
Desne in konservativne skupine v Evropskem parlamentu (EPP, ECR in druge) so glasovanje označile za zmago realizma in korak k ponovni vzpostavitvi zaupanja v evropski migracijski sistem. Dolga leta je bila stopnja dejanskega izvajanja odločb o vračanju nizka – pogosto pod 30 odstotki –, kar je povzročalo frustracije v številnih državah članicah.
🚨 BREAKING: A nationalist plan to immensely surge deportation of migrants in Europe has just PASSED the European Parliament, a major blow to the elitist leftists who want the 3rd world to destroy the West
KEEP PUSHING, EUROPE!
You can and MUST save yourselves 🔥 pic.twitter.com/ZJC7iWPIRn
— Eric Daugherty (@EricLDaugh) March 26, 2026
Nova uredba uvaja medsebojno priznavanje odločb o vračanju med vsemi državami EU (od julija 2027), kar pomeni, da bo odločba ene države veljala po vsem Schengnu. Predvideva tudi možnost vzpostavitve t. i. “return hubs” – centrov za vračanje v varnih tretjih državah, daljše pridržanje oseb, ki ne sodelujejo ali predstavljajo tveganje (do 24 mesecev), in strožje kazni za nesodelovanje pri vračanju.
Politični signal po volitvah
Predstavniki desnice poudarjajo, da gre za nujen ukrep za obnovitev kredibilnosti evropske migracijske politike. ECR-jev poročevalec Charlie Weimers je dejal, da glasovanje pošilja jasen signal: Evropa želi pravila, ki dejansko delujejo.
Podobno so glas podprli tudi drugi desni poslanci, ki vidijo v tem odgovor na pritisk volivcev po volitvah v Evropski parlament junija 2024, kjer so desne stranke okrepile svoj vpliv prav na račun tematike nezakonitih migracij.
Kritike levice in nevladnih organizacij
Levičarske skupine in nevladne organizacije pa so glasovanje ostro kritizirale. Opozorile so na tveganja za kršitve človekovih pravic, načelo nevračanja (non-refoulement) in možnost zlorab pri uporabi “varnih tretjih držav”.
Mednarodne organizacije, kot je International Rescue Committee, so opozorile na “dramatičen korak nazaj” pri zaščiti pravic prosilcev za azil. Levica je napovedala močan odpor tudi v prihodnjem plenarnem glasovanju.
Kaj prinašajo nova pravila?
Nova pravila predvidevajo tudi jasnejšo ločitev med prostovoljnim vračanjem (ki ostaja prioriteta) in prisilnim odstranitvijo, hkrati pa uvajajo obveznost sodelovanja oseb pri postopku. Evropska unija bo zagotavljala finančno in operativno podporo prek svojih agencij (npr. Frontex).
Naslednji korak je plenarno glasovanje v Evropskem parlamentu, nato pa pogajanja s Svetom EU v trilogu.
Ali gre za začetek večjega premika?
Ali bo to res začetek sistematične remigracije? Za zdaj gre za pomemben politični signal po volitvah 2024, ki kaže na premik moči v Evropskem parlamentu. Končni učinek bo odvisen od pogajanj in implementacije v državah članicah.
Vendar je jasno: evropska politika se obrača k večji učinkovitosti pri vračanju oseb, ki nimajo zakonite pravice do bivanja v EU.