Helsinki, 21. marec 2026 – Finsko ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je v začetku marca 2026 predstavilo predlog, ki bi lahko korenito spremenil pouk verouka in etike v osnovnih šolah.
Sekularizem je danes v Evropi sprejet kot nevtralen. A Finske in druge države razumejo, da to ni res, zato se bodo otroci učili zelo pomemben predmet, ki jim bo dal razumevanje kateri pogledni, ideologije in religije vse obstajajo in kaj govorijo. Tako se bodo lahko sami odločili. Problem današnje Evrope je, da smo vsi bili učeni bili sekularizma in naturalizma, ki se nepošteno vede do drugih isto legitimnih svetovnih pogledov. A to se lahko spremeni.
Trenutni sistem v Finski je edinstven v svetu: pouk je obvezen, a večinoma ločen. Učenci, ki pripadajo večinski Evangeličansko-luteranski cerkvi (ali drugi registrirani verski skupnosti z vsaj tremi učenci), se učijo svoje religije na način, ki ni konfesionalen (ne vzgaja v vero, ampak informira o njej).
Učenci brez verske pripadnosti pa obiskujejo predmet etika (elämänkatsomustieto). Vsebina vključuje spoznavanje lastne in drugih religij, etike, filozofije in družbenih vrednot.
Zakaj sprememba?
Predlog delovne skupine izhaja iz dveh glavnih razlogov:
- Enakopravnost – ločevanje učencev v različne skupine po veri lahko spodbuja segregacijo že v zgodnjem otroštvu in otežuje medsebojno razumevanje.
- Praktični in finančni razlogi – število učencev pada, zato je organizacija več vzporednih skupin (luteranska, pravoslavna, islamska, katoliška, etika itd.) vse dražja in logistično zahtevna za občine.
Kaj prinaša novi predmet?
Novi skupni predmet bi obravnaval religije, različne svetovne nazore (vključno s sekularizmom, ateizmom, humanizmom in drugimi filozofskimi pogledi), etična vprašanja ter medkulturni dialog v enotnem kurikulumu.
Cilj je, da bi otroci bolje razumeli raznolikost prepričanj v sodobni družbi in hkrati gradili lastno identiteto in vrednote.
Podpora ministra
Finski minister za izobraževanje Anders Adlercreutz (Swedish People’s Party) je že decembra 2025 javno podprl razmišljanje o združitvi, saj bi to po njegovem mnenju zmanjšalo ločevanje in povečalo razumevanje v šolah in širši družbi.
Razprava še poteka
Predlog je še v fazi razprave in ni dokončno sprejet – pričakujejo se odzivi verskih skupnosti, staršev, učiteljev in opozicije.
Kritiki opozarjajo, da bi lahko enoten predmet zmanjšal možnost poglobljenega spoznavanja lastne vere za manjšine, zagovorniki pa poudarjajo, da bi ravno skupni pouk bolje pripravil otroke na pluralno družbo.
Kaj pa Slovenija?
V Sloveniji verski pouk (katoliški verouk) ni obvezen del javnega šolskega sistema, ampak poteka kot izbirni predmet izven rednega urnika.
Vseeno se v javnosti pogosto pojavljajo razprave o pomanjkanju sistematičnega poučevanja o religijah, svetovnih nazorih in etičnih vprašanjih v šolah – predvsem v luči naraščajoče verske nepismenosti, polarizacije in medkulturnih napetosti.
Finski predlog bi lahko služil kot zanimiv zgled za morebitne prihodnje razprave tudi pri nas.