V času pandemije sem se cepil proti covidu-19, ker sem želel ohraniti službo in nadaljevati z delom na terenu. Brez cepljenja bi bilo opravljanje poklica oteženo ali nemogoče. Takrat sem verjel, da gre za odgovorno odločitev – do družbe, bližnjih in sebe. Danes, leta po cepljenju, pa se soočam z zdravstvenimi spremembami, ki jih prej nisem poznal.
Pred cepljenjem sem bil telesno aktiven, brez kroničnih težav. Po cepljenju pa so se pojavile nove težave: izrazito povišan srčni utrip, bolečine v prsih, močna utrujenost že ob manjšem naporu in bolečine v nogah. Kasneje se je razvila tudi putika (protin), zaradi česar zdaj jemljem zdravila za srce in protin – nekaj, kar prej nisem nikoli potreboval.
Podobne izkušnje so se pojavile tudi v družini – moj oče je po cepljenju doživel težave s krvnimi strdki, ki so jih zdravniki pravočasno odkrili in uspešno zdravili.
Raziskave o varnosti cepiv proti covidu-19 so v zadnjih letih pokazale, da so mRNA cepiva (kot Pfizer in Moderna) povezana z redkim, a dokumentiranim povečanim tveganjem za vnetje srčne mišice (miokarditis) in perikarditis, predvsem pri mlajših moških po drugem odmerku. Ena največjih študij, objavljena v reviji JAMA Cardiology leta 2022, je zajela več kot 23 milijonov prebivalcev nordijskih držav. Ugotovila je, da se po drugem odmerku Pfizerjevega cepiva pojavi približno 4 do 7 dodatnih primerov miokarditisa na 100.000 cepljenih v 28 dneh (pri mlajših moških 16–24 let), po Moderninem cepivu pa 9 do 28 primerov na 100.000. Evropska agencija za zdravila (EMA) je te stranske učinke dodala na seznam zelo redkih možnih zapletov.
Pomembno je poudariti: ti primeri so redki, večina ljudi jih nima, in cepiva so v celoti preprečila milijone hudih oblik covida in smrti. Dolgoročne študije kažejo, da je potek miokarditisa po cepljenju pogosto blag in se simptomi umaknejo, medtem ko je tveganje za srčne zaplete po sami okužbi s covidom-19 bistveno višje.
Glede putike ali drugih podobnih zapletov po cepljenju pa znanstveni podatki ne kažejo na splošno vzročno povezavo – nekateri posamezniki poročajo o poslabšanju ali novih napadih po cepljenju (morda zaradi imunskega odziva), a velike študije tega niso potrdile kot pogost stranski učinek.
V času največje promocije cepljenja so v Sloveniji številni strokovnjaki, med njimi Bojana Beovič, Mateja Logar, Milen Krek in drugi, v medijih poudarjali, da so cepiva varna in učinkovita. Danes je javna razprava o morebitnih dolgoročnih posledicah precej tišja.
To ni obtožba, ampak osebna izpoved in vprašanje: ali smo med pandemijo dovolj odkrito govorili o vseh vidikih? Kot novinar sem v zadnjih letih slišal veliko podobnih zgodb ljudi – bolečine v prsih, kronično utrujenost, težave s srcem in druge nenavadne zaplete po cepljenju. Posamezne izkušnje niso znanstveni dokaz, a ko se kopičijo, se poraja vprašanje o odprtosti dialoga.
Če ste tudi vi po cepljenju opazili spremembe v zdravju – ali pa nasprotno, niste imeli težav – delite svojo izkušnjo. Pišite v komentarje ali nam neposredno na uredništvo (lahko tudi anonimno). Vsaka zgodba pomaga sestaviti širšo sliko. Morda bomo šele čez leta v celoti razumeli, kaj se je v času pandemije res dogajalo – in kaj smo se naučili kot družba.