V zadnjih dneh je slovensko javnost ponovno razburkala zgodba o Tini Gaber Golob, soprogi predsednika vlade Roberta Goloba. Po poroki septembra 2025 je kupila stanovanje v Ljubljani (na območju Bežigrada, 79 m² neto površine) za 319.000 €, pri čemer je večji del kupnine – natančno 255.000 € – financirala s stanovanjskim kreditom pri NLB. Na nepremičnini je vpisana hipoteka v korist banke, obrestna mera znaša ugodnih 2,4 % letno, rok odplačevanja pa 20 let (do 2045).
Kupnina je bila nekoliko nižja od takratne ocenjene vrednosti stanovanja (okoli 352.400 € oziroma 4.433 €/m²), preostalih približno 64.000 € pa je Tina Gaber Golob pokrila z lastnimi sredstvi – kar predstavlja solidno 20-odstotno lastno udeležbo, ki je običajno pogoj za odobritev visokega hipotekarnega kredita.
Je Tina Gaber Golob zaposlena?
Novica je sprožila val nezadovoljstva predvsem zato, ker Tina Gaber Golob uradno nima redne zaposlitve v klasičnem smislu. V preteklosti je bila znana kot televizijska voditeljica, vplivnica na družbenih omrežjih, aktivistka za pravice živali in lobistka, zadnja leta pa se ukvarja predvsem s svetovanjem, upravljanjem spletnih vsebin in honorarnim pisanjem kolumen (npr. za portal OnaPlus). Premier Robert Golob je v intervjuju dejal:
»Ona se ukvarja s svetovanjem in upravljanjem spletnih vsebin. Ja, to je njen edini vir prihodkov – pa ni tako majhen.«
Mnogi državljani, ki so sami zaprosili za manjše kredite in bili zavrnjeni zaradi nestabilnih dohodkov, nizke bonitete ali pomanjkanja redne zaposlitve, se zdaj sprašujejo: kako je mogoče, da nekdo brez klasične plače dobi tako visok znesek?
Na družbenih omrežjih in forumih se vrstijo komentarji tipa:
»Navadni smrtniki za 50 tisoč evrov čakajo mesece in dokazujejo vsak evro«, »NLB je državna banka – ali gre za privilegij?« ali »konflikt interesov na delu«.
Kako banke v resnici odobravajo stanovanjske kredite?
Po veljavnih pravilih bank v Sloveniji (in po izjavah iz bančne stroke) se kreditna sposobnost ocenjuje na ravni celotnega gospodinjstva, ne le posameznika, ki vlogo vloži. Če sta partnerja poročena ali živita v skupnem gospodinjstvu, se upoštevajo vsi dohodki – vključno s plačo drugega partnerja.
V tem primeru je ključni nosilec kreditne sposobnosti Robert Golob, predsednik vlade, ki ima eno najvišjih plač v državi (bruto okoli 8–10 tisoč € mesečno + dodatki). To pomeni stabilen, visok in preverljiv dohodek, ki zlahka pokrije mesečne obroke kredita (pri 255.000 €, 2,4 % in 20 letih gre za približno 1.300–1.400 € mesečno, kar je za premierjevo plačo brez težav obvladljivo).
Dodatni plusi za odobritev:
Hipoteka na nepremičnini → banka ima nizko tveganje (v primeru neplačevanja lahko proda stanovanje).
Lastna udeležba 20 % → standardni pogoj za ugodnejše pogoje.
Obrestna mera 2,4 % → v obdobju 2025/2026 povsem tržna in ne izjemno privilegirana (primerljiva z drugimi hipotekarnimi krediti).
Premier Golob je na vprašanja odgovoril: »To je njena osebna stvar. Kredit je dobila na NLB. Verjamem, da pod enakimi pogoji kot vsi ostali.«
Je v ozadju konflikt interesov?
Kljub temu se pojavljajo špekulacije o morebitnem konfliktu interesov – predvsem zato, ker je NLB večinska državna banka, premier pa ima posreden vpliv na imenovanja v državnih podjetjih in nadzor nad bančnim sektorjem prek ministrstev. Kritiki opozarjajo, da bi lahko banka v takšnih primerih ravnala bolj previdno ali vsaj javno transparentno pojasnila postopek.
Do zdaj pa ni nobenih uradnih dokazov o nepravilnostih, favoriziranju ali kršitvi pravil. Banke morajo po zakonu ravnati enako do vseh strank, postopek odobritve pa nadzoruje Banka Slovenije. Če bi šlo za resnično izjemo, bi verjetno že prišlo do uradne prijave ali preiskave.
Zgodba o kreditu Tine Gaber Golob ni zgodba o »nemogočem čudežu«, temveč o standardni praksi bančnega kreditiranja v Sloveniji: visok dohodek v gospodinjstvu + hipoteka + dobra lastna udeležba = odobritev. Burni odzivi pa izhajajo iz širšega občutka nepravičnosti – ko navadni državljani z redno plačo težko pridejo do stanovanja, medtem ko se zdi, da »elita« stvari dobi lažje.
Ali gre za privilegij ali le za zakonito izkoriščanje obstoječih pravil? Vsak si lahko odgovori sam. Dejstva pa kažejo, da formalno ni šlo za nič posebnega – razen za to, kdo je v ozadju plačevalec obrokov.