»Ta vlada nas je z višjimi davki in inflacijo po kupni moči plač spravila pod Hrvaško in če dobi še en mandat pridejo še po hiše in stanovanja, ki jih bodo dodatno obdavčili.«
Tako je prof. dr. Matej Lahovnik komentiral zadnje v javnosti izredno odmevne podatke, da je povprečna plača na Hrvaškem realno višja kot v Sloveniji.
Po analizi hrvaškega portala Bloomberg Adria in drugih virov (podatki za leto 2024/začetek 2025, aktualizirani v začetku 2026) nominalna povprečna neto plača na Hrvaškem znaša približno 1.498 evrov, v Sloveniji pa okoli 1.600 evrov. Razlika v korist Slovenije je torej le približno 100 evrov.
Vendar pa so cene blaga in storitev v Sloveniji opazno višje kot na Hrvaškem. Po primerjavah ravni cen glede na povprečje EU (Slovenija približno 89,5 % povprečja EU, Hrvaška pa 76,6 %) in prilagoditvi na kupno moč (PPP) se slika obrne.
Realna kupna moč povprečne neto plače na Hrvaškem naraste na približno 1.956 evrov, medtem ko v Sloveniji doseže le 1.788 evrov. To pomeni, da s povprečno plačo na Hrvaškem lahko kupiš več blaga in storitev kot v Sloveniji – razlika v korist Hrvaške je okoli 9–10 %.
Podobne ugotovitve potrjujejo tudi najnovejše primerjave na platformah, kot je Numbeo (posodobljeno februar 2026): stroški življenja na Hrvaškem so nižji za približno 3–5 % (brez najemnin) oziroma do 5–6 % vključno z najemninami v primerjavi s Slovenijo.
Eden od uporabnikov na platformi X je ob tem zapisal: »Štartali so nižje kot mi, 5 let so imeli okupirano tretjino države, vojna jim je pustila sesuto infrastrukturo, armado invalidov, minska polja, kup vojnih dobičkarjev …. pa poglej, kje so danes. Pol veš, kako zavožen je slovenski ‘razvojni’ model. Za socializmom ostane samo požgana zemlja.«
Prof. dr. Miha Pogačnik pa je dodal: »Hrvatje so prijetno presenečeni in hkrati šokirani. Niso samo prehiteli SLO, ampak oddrveli mimo. Kupno moč imajo večjo že skoraj 10 %. Tudi če v SLO prevzame oblast najboljši, bo v CRO kupna moč večja že za 20 %, preden bo SLO ‘speljala’. Razlika bo vse bolj očitna.«
Kritiki opozarjajo, da je v Sloveniji višja davčna obremenitev dela (prispevki in dohodnina), kar zmanjšuje neto izplačila kljub višjim bruto plačam. Hrvaška je v zadnjih letih znižala davčno breme in z močno gospodarsko rastjo (turizem, EU sredstva) pospešila rast plač. V Sloveniji pa inflacija in dodatne obremenitve po mnenju ekonomistov zmanjšujejo realno kupno moč.
Če se trend nadaljuje, bi lahko v naslednjih letih razlika v kupni moči postala še bolj izrazita – kar odpira vprašanja o konkurenčnosti slovenskega modela in morebitnih prihodnjih ukrepih, kot so dodatne obdavčitve premoženja (nepremičnine).