»To ni socialna politika. To je kolektivno kaznovanje na etnični osnovi.« S temi besedami so se romske organizacije v Sloveniji odzvale na odvzem denarne socialne pomoči, ki je po njihovih navedbah prizadel okrog 1.270 romskih družin po vsej državi. Romski informativni center RIC Anglunipe in romska skupnost v Sloveniji v javni izjavi navajata, da je bila z eno samo politično odločitvijo skupnost »potisnjena v absolutno revščino«. Socialna pomoč je bila namreč za številne družine edini vir preživetja. »Odvzem socialne varnosti pomeni zavestno in sistemsko nasilje države nad najranljivejšo skupino v državi,« so zapisali v izjavi. Nekdanji romski svetnik Zoran Grm pa je opozoril, da se bo lahko povečal kriminal, saj so mnogi Romi zaradi rubeža denarne socialne pomoči ostali brez denarja za preživetje. »Varnosti ne bo več, lačni ljudje bodo kradli,« je dejal v izjavi za medije.
Tako imenovani Šutarjev zakon je bil sprejet kot samostojen zakon, ki je spremenil pogoje izvrševanja določenih obveznosti do države. Med drugim je omogočil tudi posege v denarne prejemke, vključno z denarno socialno pomočjo.
Zakon je bil sprejet novembra 2025 po nasilnem incidentu v Novem mestu, kjer je prišlo do smrti Aleša Šutarja, in je namenjen poostritvi ukrepov proti dolžnikom z vsaj tremi neporavnanimi obveznostmi v zadnjih dveh letih. Romske organizacije opozarjajo, da zakonodaja ni bila pospremljena z zadostnimi varovalkami za zaščito socialno najranljivejših. Kritiki, vključno z britanskim časnikom Guardian, trdijo, da zakon celotno romsko skupnost obravnava kot varnostno grožnjo, kar krepi etnično diskriminacacijo.

V ospredje postavljajo odgovornost vlade in predsednika vlade Roberta Goloba, ki ga obtožujejo, da je romsko skupnost uporabil kot politično tarčo. »Predsednik Vlade RS je izbral romsko skupnost kot žrtveno jagnje za zbiranje političnih točk.« Po njihovem so bili dogodki zadnjih mesecev uporabljeni kot izgovor za kolektivno kaznovanje skupnosti, ki je že desetletja izpostavljena segregaciji in institucionalni diskriminaciji. Posebej ostre so besede glede zakonodaje, ki je omogočila izvršbe na denarno socialno pomoč. Romske organizacije o Šutarjevem zakonu pravijo, da je romsko skupnost »potisnil stoletja nazaj.« Posledice so po njihovih navedbah brutalne: »Starejši, bolni in otroci so ostali brez hrane, brez vode in brez elektrike. Otroci so danes lačni zaradi odločitev države, ki se navzven predstavlja kot socialna in demokratična.«
Predsednik vlade Robert Golob je do izvršb na denarno socialno pomoč in ostrejšega izvajanja Šutarjevega zakona zavzel jasno pozicijo, da v Sloveniji »ni več nedotakljivih.« Po njegovih besedah naj bi šlo pri ukrepih za mejnik v širšem pristopu države, kjer socialna država še vedno pomaga pomoči potrebnim, a hkrati ne more tolerirati izkoriščanja sistema. Poudaril je, da je zakon namenjen preprečevanju zlorab in zagotavljanju odgovornosti, ne pa usmerjen proti konkretni etnični skupnosti. Kljub temu so ukrepi prizadeli ne le Rome, ampak tudi druge ranljive skupine, kot so duševno bolni, mame samohranilke in brezdomci.

Po njihovih podatkih je Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) izdala 1.674 sklepov o izvršbi na podlagi nove zakonodaje, od tega skoraj 130 tisoč evrov specifično zarubljenih Romom. Zaradi teh izvršb številni prejemniki niso mogli dvigniti celotnega zneska denarne socialne pomoči. Ključen problem po njihovih navedbah je, da centri za socialno delo o izvršbah niso bili obveščeni. »Vloga CSD je, da presodi socialni položaj posameznika in ukrepa tako, da ne pride do socialnega zloma,« opozarjajo. Poudarjajo, da socialna pomoč ni ugodnost, temveč je namenjena preživetju. Romske organizacije opozarjajo tudi na širši kontekst. Po njihovih besedah je Slovenija s temi ukrepi padla na izpitu spoštovanja mednarodnega prava in Evropske konvencije o človekovih pravicah. Predsednik Romske zveze Slovenije Umbrella – Dežnik, Haris Tahirović, je vladi poslal uradno zahtevo za nujno srečanje. Če odziva ne bo, napovedujejo zaostrovanje. »Romska skupnost bo uporabila vsa pravna, domača in mednarodna sredstva za zaščito svojih temeljnih pravic.«
Romske organizacije napovedujejo zaostrovanje, če do sprememb ne bo prišlo. Vlado pozivajo k dialogu in takojšnji obravnavi posledic izvršb, hkrati pa opozarjajo, da bodo v primeru neodzivnosti uporabili vsa razpoložljiva pravna sredstva. To vključuje postopke pred domačimi institucijami in na mednarodni ravni. Po njihovih navedbah ne gre več zgolj za socialno vprašanje, temveč za zaščito temeljnih pravic skupnosti. Predstavniki Romov, kot je predsednik Sveta romske skupnosti RS Jožef Horvat Muc, so izpostavili, da so dolžniki bili obveščeni, vendar ukrepi niso upoštevali socialnega konteksta. Kritiki vlade opozarjajo, da bi lahko izvršbe vodile do socialne bombe in povečanja kriminala.
