Toni Brinjovc je duhovnik, ki se s smrtjo sooča skoraj vsak dan. Velikokrat bedi in pospremi ljudi k večnemu počitku. Za spletno stran Aleteio je naredil intervju in povedal:
“Pogosto se šele v trpljenju zavedamo svetosti življenja in tega, da nam je življenje podarjeno.”
Današnja družba želi na vse pretege uiti dejstvom življenja – pred bolečino, starostjo, trpljenjem in smrtjo – p. Toni Brinjovc mirno pove:
“Življenje je sveto tudi takrat, ko boli.”
Dodaja, da količina trpljenja ne določa svetosti življenja.
“Moja izkušnja kot bolniški duhovnik mi je pokazala, da lahko trpljenje celo dodatno posveti življenje. V njem se pogosto zaveš, da ti življenje ni samoumevno, temveč podarjeno – in da nisi ti tisti, ki ima popoln nadzor nad njim.”
“Rešitev trpljenja ni v injekciji,” opozarja p. Toni.
Kako pojasniti trpljenje sebi ali svojcem?
“Presenetljivo preprosto. Večina ljudi do tega pride sama.
Ko razpravljamo o prostovoljnem končanju življenja, trpljenje največkrat omenjajo tisti, ki so zdravi in nimajo izkušnje bližine smrti.
Tisti pa, ki so že doživeli, kako jih bolezen potisne v kot, pogosto začnejo spoznavati vrednost življenja – in se ga oklepajo.”
Paliativna oskrba – prava pot do mirne smrti
P. Toni Brinjovc je jasen:
“Paliativna oskrba je resnična rešitev za trpeče.”
Danes se ljudje ne bojijo več smrti, temveč trpljenja. Napredna medicina omogoča, da človek ne doživi neznosnih bolečin in umre mirno in dostojanstveno.
Paliativna oskrba vključuje celostno skrb:
-
telesno (lajšanje bolečine),
-
psihološko in socialno (podpora pacientu in svojcem),
-
ter duhovno (sprejemanje konca življenja).
Ne pospešuje smrti in je jasna protiutež prostovoljnemu končanju življenja.
Kaj pa dostojanstvo?
“Če razumemo dostojanstvo le kot to, da ne trpim, sem zdrav in popoln, potem to ni pravo dostojanstvo,” pravi p. Toni.
“Dostojanstvo je vezano na človeka, na njegovo notranjo vrednost – tudi v bolezni, starosti in smrti.”
Kristjani verjamejo, da oseba ohrani dostojanstvo tudi po smrti.
“Pri krstu prejme vsak dostojanstvo Božjega otroka. To dostojanstvo ni izbrisano zaradi trpljenja ali ranljivosti.”
Je trpljenje vedno nekaj slabega?
P. Toni priznava, da danes hitro iščemo tableto za vsako bolečino.
Vendar bolečina lahko ima pomen – sporoča, da je nekaj narobe, lahko pa postane izraz ljubezni.
“Ne delam reklame za trpljenje – tudi Jezus je ni.
A Jezus je s trpljenjem na križu pokazal, kako zelo nas ljubi,” pove duhovnik.
Tistim, ki jih spremlja v trpljenju, pogosto predlaga:
“Daruj svoje trpljenje za bližnjega.”
Kakšna je vloga družine?
Mnogi starostniki se bojijo, da bodo breme otrokom.
A p. Toni verjame, da je prav skrb za starše dejanje ljubezni:
“Starši so vso življenje razdajali ljubezen. Je kaj lepšega, kot da jim jo lahko vračamo ob koncu njihove poti?”
Kaj pa v praksi?
P. Toni se v intervjuju dotakne tudi resničnih primerov iz prakse.
Ena od pacientk je želela oditi iz bolnišnice, ker jo je bilo strah, da nihče ne bo skrbel za njenega psa. Skupaj s paliativnim timom so našli rešitev.
“Štiri leta sem bil član paliativnega tima na Onkološkem inštitutu v Ljubljani.
Naš cilj je bil vedno enak – najboljša rešitev za bolnika, naj bo to bolnišnica, dom ali domača oskrba.”
Danes so mobilni paliativni timi dostopni po celotni Sloveniji, zato ni več strahu, da bi kdo umiral doma brez pomoči.
Kaj pa resnične želje bolnikov?
“V vseh teh letih se še nikoli nisem srečal s pacientom, ki bi si zares želel končati življenje.
Slišal sem želje po koncu trpljenja, a to ni isto kot želja po smrti.
Večina si želi mirno, naravno smrt brez bolečin.”
Tukaj pridejo do izraza:
-
skrb svojcev,
-
podporno zdravstveno osebje,
-
in paliativna oskrba,
ki skupaj omogočajo, da človek ne trpi ob koncu življenja.
POVEZETO PO ALETEIA