Pet dni na vozičku, brez kopalnice
Na ljubljanski urgenci se je zgodil primer, ki zgovorno priča o razpadu slovenskega zdravstvenega sistema.
90-letni bolnik je po obravnavi, pri kateri so mu med drugim odkrili vodo v pljučih, moral na hodniku čakati skoraj pet dni na prosto posteljo.
V tem času je ležal na neudobnem vozičku, imel je dostop zgolj do stranišča, ne pa tudi do kopalnice, kjer bi se lahko umil. Kot je povedal njegov sin Damjan Gladek, je oče v nečloveških razmerah ležal ob množici drugih čakajočih bolnikov, medtem ko so zdravniki in sestre samo nemočno ponavljali, da »postelj pač ni«.
Pritožba razkrila zmedo
Po štirih dneh je sin izgubil potrpljenje in odgovornim na urgenci poslal ostro elektronsko sporočilo, v katerem je opozoril na nedopustne razmere. Samo eno uro po njegovi pritožbi se je čudežno našla prosta postelja – kar po njegovem jasno kaže na zmedo in neurejenost v UKC Ljubljana.
»Ne govorim o udobju, ampak o osnovnih človeških pogojih,« je dejal Gladek v oddaji Tarča.
Simptom razpada sistema
Primer ni osamljen. Dolge čakalne dobe, prenatrpane urgence in pomanjkanje bolniških postelj so postali stalnica slovenskega zdravstva. Strokovnjaki in bolniki opozarjajo, da se sistem brez korenitih sprememb ne bo več sposoben spoprijemati niti z osnovnimi potrebami pacientov.
Ta zgodba razgalja, kako daleč smo prišli: 90-letnik, bolan in ranljiv, mora skoraj pet dni čakati na osnovno oskrbo. To je ogledalo stanja, ki ga mnogi označujejo kot sramoto slovenske države.