Primer, ki je v zadnjih dneh dvignil precej prahu, odpira vprašanje, kje je meja med specializacijo storitev in diskriminacijo – ter ali je bila odločitev ženske, da poišče storitev v moški brivnici, sploh smiselna.
Želela je moško frizuro – v moški brivnici
Na Zagovornika načela enakosti se je obrnila posameznica, ki se je želela naročiti na oblikovanje moške frizure v brivnici. Tam so jo zavrnili, ker je ženska. Brivnica je specializirana za britje, urejanje brade in striženje moških, kar tudi jasno komunicira navzven.
Posameznica je v prijavi navedla, da je bila zavrnjena izključno zaradi spola, kljub temu da si je želela frizuro, ki jo brivnica sicer redno ponuja – moškim.
Odločitev zagovornika: šlo naj bi za diskriminacijo
Zagovornik je presodil, da gre za diskriminacijo na podlagi spola pri nudenju storitev, saj brivnica ni dovolj prepričljivo pojasnila, zakaj ne bi mogla opraviti enake frizure tudi ženski.
V odločbi so zapisali:
»Ravnanje brivnice, ki poleg britja in urejanja brkov izvaja tudi striženje in oblikovanje moških frizur, je neupravičeno.«
Zagovornik je preverjal tudi možnost izjeme po 13. členu Zakona o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD), ki dopušča različno obravnavo, če ponudnik storitev deluje izključno ali predvsem za en spol, vendar le, če so izpolnjeni strogi pogoji.
Argumenti brivnice – a brez prepričljive razlage
V brivnici so pojasnili, da:
-
niso usposobljeni za ženske tipe las,
-
nimajo ustreznih izdelkov in orodij,
-
želijo zagotavljati najvišjo kakovost storitev in zadovoljstvo svojih strank.
Te razlage pa po mnenju zagovornika niso bile dovolj konkretne. Niso pojasnili, zakaj:
-
orodij, s katerimi strižejo moške, ne bi mogli uporabiti tudi pri ženski,
-
frizer, ki zna oblikovati moško frizuro, te iste frizure ne bi znal narediti ženski,
-
bi bila kakovost storitve slabša zgolj zaradi spola stranke.
Zato je zagovornik sklenil, da zavrnitev ni sorazmerno in ustrezno sredstvo za doseganje cilja ter da izjeme ni mogoče uporabiti.
A ključno vprašanje ostaja: zakaj sploh moška brivnica?
Primer pa odpira tudi drugo, bolj zdravorazumsko vprašanje, ki ga odločba ne naslavlja neposredno:
zakaj bi ženska, ki ima na voljo nešteto frizerskih salonov, namenjenih tudi kratkim in moškim frizuram, namenoma šla v izrazito moško brivnico?
Brivnice so se v zadnjih letih profilirale kot prostori, namenjeni moškim, z jasno identiteto, ambientom in storitvami. Marsikdo bi zato vprašal, ali je šlo res za potrebo po frizuri – ali pa za testiranje sistema in iskanje pravnega spora.
Končna odločitev
Kljub pomislekom je zagovornik odločil jasno:
brivnica je stranko neupravičeno zavrnila in jo diskriminirala na podlagi spola.
Primer tako odpira širšo razpravo:
ali naj specializirani ponudniki storitev še sploh obstajajo – ali pa mora biti vsaka storitev za vsakogar, ne glede na namen, tradicijo ali ciljno skupino?