8. avgusta 1994 so ob gozdni poti proti Libojam, v strugi potoka Šahov graben, naleteli na črn plastični omot. Sprva so mislili, da gre za vrečo smeti. A ko so jo odprli, so našli truplo 31-letnega Celjana Franca Kavčiča – zvezano, zavito in odvrženo kot odpadek.
Kavčič je bil v vreči skrbno zapakiran: roke in noge povezane s selotejpom, telo ovito v odejo in prekrito s plastično vrečo. Na njem so bile sledi nasilja – vbodna rana v trebuh, ureznina na glavi in znaki davljenja. Ob truplu je ostala avtomobilska vlečna vrv, edina sled, ki bi lahko vodila do storilcev.
Sušno poletje je takrat storilcem pomagalo – v prahu in suhi zemlji ni ostalo nobenih odtisov gum ali prstnih sledi.
Kdo je bil Franc Kavčič?
Franc je bil posebnež, tih in nekoliko samotar, brez redne službe, a brez težav z zakonom. Priučil se je za pleskarja in občasno delal, toliko, da je preživel. Živel je med Iršičevo ulico in Cesto na grad 60, v podstrešni sobi, kjer so se zbirali dvomljivi znanci – brezdelneži, odvisniki in iskalci lahkega zaslužka.
Njegov dom je bil odprt vsakomur, kar je policijo pozneje vodilo do številnih osumljencev – a do danes nobenega niso mogli povezati z zločinom.
Zadnje sledi pred smrtjo
Zadnjič so ga videli 1. avgusta 1994, ko je na Špici pri celjskem bazenu odigral nekaj partij ročnega nogometa. Kasneje naj bi se odpravil v lokal Bar fly pod celjskim gradom, kjer so ga po pričevanjih videli v družbi dveh znancev. Tam se je njegova sled izgubila.
Kasnejša pričevanja so kazala, da je Kavčič lahko postal naključna priča nasilnega dogodka – morda celo članov celjskega podzemlja, ki so želeli dati opozorilo. Ena od teorij pravi, da je »videl preveč« in moral zato umreti.
Druga, mlajša hipoteza (iz leta 2021), pa trdi, da je šlo morda za spontan prepir, ki se je končal s smrtjo in paničnim »pakiranjem« trupla – vendar to težko uskladimo s skrbno prikrivanjem sledi.
Forenzika brez odgovora
Kavčič je bil skoraj gol – le v spodnjicah, kar nakazuje, da so storilci poskušali izbrisati morebitne dokaze. Odeja, v katero je bilo truplo zavito, je vsebovala pasje dlake večjega psa, morda nemškega ovčarja. Analize niso dale rezultata, a danes bi DNK-sledi morda razkrile resnico.
Kriminalisti so pregledali tudi vlečno vrv, značilno za avtomobile iz 90. let (Fiat, Yugo), a preiskava je obstala brez oprijemljivih dokazov.
Tišina po 21 letih
Na Policijski upravi Celje poudarjajo, da je preiskava še vedno odprta.
»Z razvojem forenzičnih metod se odpirajo nove možnosti, zato primera ne zapiramo,« pojasnjuje Milena Trbulin s PU Celje.
A resnica ostaja skrita, tako kot je bilo skrito truplo tistega avgustovskega dne.
Franc Kavčič je bil zavit v črno vrečo – in v tišino.
Z njo je zavita tudi resnica o tem, kdo ga je ubil in zakaj.