Slovensko športno javnost je pretresla žalostna vest: v petek, 31. januarja 2026, je po dolgotrajnem in pogumnem boju z rakom v starosti 59 let umrla Nataša Bokal, ena največjih legend slovenskega alpskega smučanja in svetovna vrhunska slalomistka osemdesetih in devetdesetih let.
Nataša Bokal, rojena 9. maja 1967 v Škofji Loki, je s svojo tehnično natančnostjo, zbranostjo in neverjetno disciplino zaznamovala generacije smučark. Njen največji uspeh ostaja srebrna medalja v slalomu na svetovnem prvenstvu 1991 v Saalbach-Hinterglemmu (za takratno Jugoslavijo), kjer je zaostala le za nepremagljivo Švicarko Vreni Schneider. Le nekaj tednov prej je v Kranjski Gori dosegla edino zmago v svetovnem pokalu – prav v slalomu – in dodala še drugo mesto v veleslalomu. Kasneje je na stopničke stopila še enkrat: drugo mesto v slalomu v Lienzu leta 1999.
V svetovnem pokalu se je kar 25-krat uvrstila med najboljšo deseterico, kariero pa je sklenila spomladi 2003 zaradi ponavljajočih se poškodb kolena. Nastopila je na treh olimpijskih igrah: v Albertvillu 1992 (kjer je bila sedma v kombinaciji), v Naganu 1998 in v Salt Lake Cityju 2002. Poseben zgodovinski pomen ima dejstvo, da je bila prva Slovenka, ki je nastopila na OI za samostojno Slovenijo.
Leta 1991 je postala prva športnica leta v samostojni Sloveniji, prejela pa je tudi prestižno Bloudkovo nagrado. Po koncu tekmovalne kariere se je posvetila trenerstvu – delovala je na Hrvaškem in v klubu Alpetour v Škofji Loki.
V zadnjih letih jo je spremljal težek boj z rakom. Prvič se je z boleznijo soočila pred približno sedmimi leti (okoli 2019), ko je zbolela za rakom na maternici – prestala je operacijo in kemoterapijo ter bolezen premagala. Žal se je bolezen vrnila jeseni 2023, tokrat na črevesju. Tudi v tem obdobju je ostala dostojanstvena in pozitivna. V enem od zadnjih intervjujev je dejala: »Že pred boleznijo sem se skozi življenje naučila ogromno, vedno so bile težave in ovire del mojega življenja. Trudim se živeti naprej, navadno delovati. V nobenem trenutku se nisem zaprla pred svetom … Vedno skušam najti rešitve in živim naprej.«
O svojem največjem uspehu pa je lani v oddaji Tednik povedala: »Spomini na Saalbach so že vedno zelo živi. To je bil največji uspeh v karieri.«
Njena smrt je pustila globoko praznino. Olimpijski komite Slovenije se ji je poklonil z besedami: »Nataša, počivaj v miru.« Kot del izjemne generacije »vražje Slovenke« je pomembno prispevala k razvoju slovenskega alpskega smučanja.
Nataša Bokal ni bila glasna ali samopromocijska – zmagovala je tiho, izgubljala pokončno. Ostaja simbol predanosti, vztrajnosti in notranje moči. Njena zapuščina živi v medaljah, v spominih in v srcjih vseh, ki so jo spremljali na snegu in zunaj njega.