Novo šolsko leto, ista debata. Vsak september NIJZ starše šestošolcev znova pozove, naj otroke cepijo proti HPV. In vsak september se pod objavami na družbenih omrežjih nabere na stotine komentarjev staršev, ki se sprašujejo isto: zakaj ravno pri 11 letih?
Kaj pravi stroka
Cepljenje proti HPV je v Sloveniji del rednega programa od leta 2009 — najprej samo za deklice, od 2021 tudi za dečke. Izvaja se ob sistematskem pregledu v 6. razredu osnovne šole in je brezplačno, kdor ga takrat zamudi, se lahko cepi brezplačno vse do 26. leta.
Zakaj ravno ta starost? Nadja Šinkovec Zorko, specialistka javnega zdravja z NIJZ, pravi, da je cepljenje najučinkovitejše pred pričetkom spolne aktivnosti — torej preden je otrok sploh izpostavljen virusu. Imunski odziv je pri 9–15 letih tako dober, da zadostujeta dva odmerka. Po 15. letu jih je treba tri.
Številke, ki jih NIJZ navaja: pri ženskah, cepljenih v zgodnjem mladostništvu, je rak materničnega vratu skoraj 90 % redkejši. HPV je sicer vzrok za približno 200 rakov na leto v Sloveniji — pri ženskah in moških.

Precepljenost pada
Pred covidom se je precepljenost šestošolk povzpela na skoraj 60 %. Potem je padla in ostaja nizka: lani je bilo z obema odmerkoma cepljenih 39,6 % deklet in le 22,1 % fantov v 6. razredu. Del staršev cepljenje raje odloži — čeprav stroka opozarja, da to zmanjša učinkovitost.
Kaj pravijo starši
Ton je večinoma skeptičen.
Tamara piše, da starejšega otroka lani ni cepila in mlajšega tudi ne bo: »Naj si ta ‘preizkusna’ cepiva nekam vtaknejo.«
Irena gre dlje: »Cel svet piše o biološkem orožju — cepiva samo SLO novinarji ali ne upajo ali pa so se dobro prodali!!!«
Kristina opisuje šolsko predavanje za 6. razred, kjer naj bi predavateljica najprej govorila o neplodnosti kot posledici debelosti, nato pa promovirala cepljenje proti HPV — po njenem mnenju protislovno.
Ne gre le za skepso. Pediater Andrej Lipi Lipužič je na isti objavi zapisal drugačno stališče: »Če se zgodaj zaščitimo s cepivom proti HPV, je manjša možnost, da smo se že okužili s katerim od sevov, ki so dejavniki raka materničnega vratu, penisa, ust in ustne votline. Če so lahko v Avstraliji praktično odpravili raka materničnega vratu pri mladih dekletih, zakaj ga ne bi tudi pri nas?«
Komentarjev s to vsebino je bistveno manj kot skeptičnih.
Kaj ostane
Na eni strani NIJZ in stroka, ki se sklicuje na podatke iz več deset let spremljanja cepiva in na avstralski model, kjer je precepljenost skoraj izkoreninila raka materničnega vratu pri mladih generacijah. Na drugi strani starši, ki jim ostane občutek, da se o otrokovem telesu odloča prehitro, na podlagi enega predavanja v šoli in podpisa na privolitveni izjavi.
Cepljenje je prostovoljno. A dokler bo šola tista, ki otroka prvič sooči s to odločitvijo, bo vprašanje »zakaj že pri 11 letih« ostajalo odprto — ne glede na to, koliko podatkov NIJZ objavi vsak september.
Najpomembnejše zgodbe. Brez algoritma.
Izberi način, ki ti ustreza. Prijavo lahko kadarkoli prekličeš.
Najpomembnejše zgodbe dneva
En izbor ključnih zgodb neposredno v tvojem predalu.
Obvesti me ob pomembni zgodbi
Push pošljemo le, ko je zgodba res pomembna.
Brez neželene pošte. Vsako e-poštno prijavo potrdiš s povezavo v sporočilu. Zasebnost
