Žabjak zrasel s črnimi gradnjami za četrtino. Ko pravijo Romi, jih legalnost ne zanima

Legalnost objektov? Rome to ne zanima.

Na seji Mestne občine Novo mesto so svetniki dobili pregled izvajanja Strategije za Rome (2022–2030) – in pri eni od najbolj občutljivih tem je postalo jasno: legalizacija objektov v romskih naseljih se zatika, stanje na terenu pa se medtem slabša.

Pregled strategije: ukrepi se ustavljajo na terenu

Pregled izvajanja in predlagane prilagoditve ukrepov je predstavila Meta Retar Kramar, vodja Urada za družbene dejavnosti. Po njenih besedah se je pokazalo, da nekaterih ukrepov ne bo mogoče izvesti oziroma jih ne bo mogoče izvesti v celoti.

Med razlogi so:

• zakonodajne omejitve,

• okoliščine na terenu,

• nesodelovanje nekaterih institucij.

Ključni problem: legalizacija objektov

Med bolj očitnimi ukrepi je legalizacija objektov, kjer občina opaža jasen razlog za nedoseganje ciljev:

»Nezainteresiranost Romov, da legalizirajo objekte,« so navedli kot glavni razlog za težave.

Retar Kramar je pojasnila, da so v preteklosti poskusili z začetnimi koraki – tudi s podeljevanjem stavbne pravice za začasno obdobje, v katerem bi bilo mogoče objekte legalizirati. Toda po njenih besedah se veliko ljudi temu ne približa.

Razlog, kot je bilo povedano na seji:
lastništvo prinese odgovornost – in del ljudi v tem ne vidi smisla zase, obenem pa so prisotne tudi finančne ovire.

Prostorski načrt ne sledi realnosti: črnih gradenj vse več

Za romsko naselje Žabjak je bil leta 2019 sprejet prostorski načrt, a po ugotovitvah občine danes ne odraža več dejanskega stanja.

Na seji je bilo izpostavljeno, da je novih črnih gradenj za tretjino več. V naslovu pa občina opozarja tudi, da se je naselje v tem času povečalo – za približno četrtino.

Zakaj legalizacija pogosto sploh ni možna

Občina poudarja, da se ukrep urejanja stvarno-premoženjskih razmerij v trenutni obliki ne izkaže. V praksi se kaže, da se del romskega prebivalstva izogiba postopkom, ker so:

• kompleksni,

• dragi,

• povezani s finančnimi obveznostmi in odgovornostmi, ki pridejo z lastništvom.

Dodatna ovira: velik del objektov ne izpolnjuje minimalnih tehničnih pogojev in/ali ni skladen z veljavnimi prostorskimi akti, zato jih v obstoječi obliki ni mogoče legalizirati.

Ustavna pravica do doma in omejene možnosti ukrepanja

Občina priznava še eno realnost: zaradi omejenih možnosti ukrepanja in ustavno varovane pravice do doma se nelegalna gradnja nadaljuje.

To pomeni, da trenutni kazalniki ukrepa pogosto ne kažejo realnega napredka, ampak merijo zgolj končni rezultat – legalizacijo, ki je v številnih primerih trenutno nedosegljiva.

Kaj predlagajo: fazno reševanje in natančen popis

Po predstavljenem pregledu je občina poudarila potrebo po prilagoditvi ukrepa, tako da bo ta bolj realen, fazen in izvedljiv.

Kot prvi korak želijo:

• vzpostaviti natančen in ažuren pregled dejanskega stanja objektov po naseljih,

• objekte razvrstiti glede na možnosti nadaljnje obravnave.

Možne poti so tri:

1. legalizacija,

2. nadomestna gradnja,

3. preselitev na drugo lokacijo v naselju.

Posebna pozornost: družine, ki lahko odidejo iz naselja

V prilagoditvah je predvidena tudi usmeritev v pomoč družinam, ki izkazujejo sposobnost za preselitev iz romskih naselij v druge oblike bivanja:

• javna najemna stanovanja,

• nakup nepremičnine izven naselja.