Krajani živijo v strahu
V Mihovici pri Šentjerneju je potrpljenje prebivalcev na robu. Že dlje časa opozarjajo, da so izpostavljeni nasilju, grožnjam in vandalizmu iz bližnjih romskih naselij. Vaščani so se zato v odprtem pismu obrnili na ministra Luko Mesca, ki je tudi vladni koordinator za romska vprašanja, in ga pozvali k ukrepanju.
Po njihovih besedah gre za vsakodnevno nadlegovanje in fizične napade. Ljudje poročajo o streljanju z avtomatskim orožjem, tatvinah v gozdovih in trgovinah, nevarnih vožnjah ter vandalizmu. Julija je krogla padla le meter stran od treh krajanov. Pred tednom dni se je streljanje ponovilo.

Grožnje, napadi in ustrahovanje
Krajani izpostavljajo primere, ki razkrivajo težo razmer:
-
v starejšo krajanko je skupina napadalcev metala kamenje,
-
upokojenki so grozili z »nočnim obiskom«,
-
domačina so napadli s kolom, ko je zalotil vsiljivce na vrtu,
-
prebivalci se ponoči srečujejo z nezaželenimi sprehodi po njihovih parcelah in z namernim povzročanjem hrupa.
Občutek varnosti je izginil. Kot pravi eden od vaščanov: »To ni več življenje, ampak stalna napetost.«
Država ostaja nemočna
Vaščani so prepričani, da ne gre za osamljene incidente, temveč za sistemski problem. Menijo, da je razlog v tem, da storilci večinoma prejemajo socialne pomoči in so uradno brez premoženja – kazni zato ostajajo neizterljive, posledično pa se nasilje ponavlja.
»Če država svojih državljanov ne more zaščititi, je pravna država samo še prazen izraz,« opozarjajo prebivalci Mihovice.
Policija in ministrstvo: postopki tečejo
Policija potrjuje, da primere preiskuje. Za napad s kolom je bila vložena kazenska ovadba, za napad na kmeta pa je bil odrejen pripor. A krajani opozarjajo, da to ne zadošča – nasilje se kljub postopkom nadaljuje.
Minister Mesec medtem napoveduje spremembe zakonodaje: večji nadzor nad obiskovanjem šol, izplačevanje socialne pomoči v naravi za ponavljavce prekrškov in spremembe zakona o romski skupnosti. Vendar pa vaščani ostajajo skeptični.
»Naša vas ni izjema«
Krajani poudarjajo, da Mihovica ni osamljen primer, temveč slika dogajanja v celotni jugovzhodni Sloveniji. Tam se prebivalci iz dneva v dan soočajo z vprašanjem, ki bi moralo biti osnovno: ali jih bo država znala zaščititi pred nasiljem in strahom.
»Vsi smo državljani iste države, a očitno nismo vsi enako zaščiteni,« opozarja domačin.