Vlada predlaga: Tujci naj začnejo plačevati tečaje slovenščine

Preostalih 30 odstotkov bi morali udeleženci doplačati sami oziroma bi moral biti ta del stroška pokrit iz drugega vira.

Sprememba je zapisana v uradnem okvirnem načrtu normativne dejavnosti vlade za leto 2026. Dokument predvideva tudi ukinitev možnosti, da upravičeni tujec prvi izpit iz slovenskega jezika opravlja brezplačno. Strošek prvega preverjanja znanja se po novi ureditvi ne bi več avtomatično financiral iz državnega proračuna.

Brezplačne slovenščine v sedanji obliki ne bi bilo več

Državljanom tretjih držav je trenutno pod določenimi pogoji na voljo program Začetna integracija priseljencev, ki združuje učenje slovenščine in spoznavanje slovenske družbe.

Program praviloma obsega do 180 ur, njegov namen pa je priseljencem pomagati pri sporazumevanju, iskanju zaposlitve, urejanju vsakdanjih obveznosti in pripravi na zahtevani izpit iz slovenskega jezika.

Znanje slovenščine namreč ni le priporočilo. Za nekatere postopke, med drugim za pridobivanje trajnejših dovoljenj za prebivanje, morajo državljani tretjih držav dokazati zahtevano raven znanja jezika.

Predlagana ureditev jezika ne bi prenehala sofinancirati. Država bi še vedno pokrila večino stroška, vendar program za upravičence ne bi bil več brezplačen.

Ministrstvo: Končna vsebina še ni določena

Na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo poudarjajo, da so spremembe zakona o tujcih še v pripravi in da je o dokončni vsebini zakona prezgodaj govoriti.

Toda uradni vladni načrt je pri tej točki že precej natančen. V njem je izrecno zapisano 70-odstotno sofinanciranje tečajev in ukinitev brezplačnega prvega opravljanja izpita.

Obravnava predloga na vladi je okvirno predvidena za 25. avgust 2026, skrajni rok za njegov sprejem v državnem zboru pa je glede na dokument 13. november 2026. Datumi se lahko med zakonodajnim postopkom še spremenijo.

Slovenska filantropija: To bo otežilo integracijo

S predvideno spremembo se ne strinjajo v Slovenski filantropiji, kjer opozarjajo, da bi doplačila najbolj prizadela ljudi z najnižjimi prihodki.

Izvršni direktor organizacije Franci Zlatar je za MMC opozoril, da številni priseljenci že zdaj opravljajo najslabše plačana dela, nekateri pa so tudi žrtve izkoriščanja.

»Če želimo imeti priseljence, ki so dobro integrirani in tudi znajo jezik, v tem primeru to gotovo ni dober ukrep,« je poudaril.

Po njegovih besedah plačljivi tečaji ne bodo bistveno zmanjšali priseljevanja, saj slovensko gospodarstvo tujo delovno silo potrebuje. Lahko pa zmanjšajo dostopnost prav tistega znanja, ki ga država od priseljencev pričakuje.

Država zahteva jezik, nato pa njegovo učenje podraži?

Kritičen je tudi Miha Blažič iz Ambasade Rog. Položaj je označil za absurden: Slovenija želi privabljati tuje delavce in od njih zahteva znanje slovenskega jezika, hkrati pa naj bi jim otežila dostop do tečajev.

Jedro spora je zato preprosto.

Ali mora učenje jezika v celoti plačati država ali pa je razumno, da del stroška prevzame tudi posameznik?

Predlog pomeni premik od popolnega javnega financiranja k deljeni odgovornosti. Država bi še naprej plačala večinski, 70-odstotni delež, tujec pa bi moral prispevati preostanek.

Dokler novela ni potrjena na vladi in sprejeta v državnem zboru, sedanja ureditev ostaja v veljavi.