Če imajo manjšinci (italijanski in madžarski) po enega predstavnika, bi ga morali imeti tudi Romi, predlaga nekdanja poslanka.
Društvo Vstani, romski otrok je v zadnjih dneh uradno naslovilo državne organe z zahtevo po sistemski rešitvi zastopanja romske skupnosti na nacionalni ravni. Pobuda, ki je sprožila širšo razpravo o enakopravnosti manjšin v Sloveniji, predvideva ustanovitev redno zaposlenega romskega predstavnika v Ljubljani.
Po navedbah društva bi ta oseba delovala v interesu celotne romske skupnosti Republike Slovenije. Njene naloge bi vključevale neposredno in stalno komunikacijo med Romi in državnimi organi, koordinacijo vprašanj, povezanih z uresničevanjem pravic romske skupnosti, spremljanje izvajanja veljavne zakonodaje ter ukrepov, ki zadevajo Rome, ter strokovno podporo pri oblikovanju politik in programov za izboljšanje njihovega položaja.
»Menimo, da zgolj občasne oblike sodelovanja niso zadostne za učinkovito zastopanje interesov romske skupnosti. Sistematično in profesionalno delo zahteva stabilno in redno zaposlitev, ki omogoča odgovornost, kontinuiteto in transparentnost delovanja,« so v pobudi poudarili predstavniki društva Vstani, romski otrok.
Oglasila se je tudi nekdanja poslanka Violeta Tomić, ki je pobudo podprla, a predlagala bistveno drugačno, bolj ambiciozno rešitev. Po njenem mnenju romska skupnost ne potrebuje le administrativnega delovnega mesta, temveč polnopravnega poslanca v Državnem zboru.
»Ne delovno mesto romskega predstavnika, saj jih imate nekaj, ampak bi morali izvoliti svojega poslanca v parlament, kjer bi lahko odločal in soustvarjal politike.«
»Če imajo manjšinci (italijanski in madžarski) po enega predstavnika, bi ga morali imeti tudi Romi,« je poudarila Violeta Tomić.
V Sloveniji italijanska in madžarska narodna manjšina imata zagotovljenega po enega poslanca v Državnem zboru ne glede na število glasov (t. i. manjšinski poslanci), kar je ustavno zagotovljeno z 64. členom Ustave RS. Romska skupnost, ki po neuradnih ocenah šteje približno 8.000 do 12.000 pripadnikov (uradni popis 2002 je pokazal le okoli 3.200, a se večina ne opredeli kot Romi), takega zagotovljenega mesta nima, čeprav je kot avtohtona manjšina deležna posebnih ukrepov v okviru Nacionalnega programa ukrepov za Rome 2021–2030.