Po začetku izvršb na denarne socialne transferje
Po začetku izvršb na denarne socialne transferje, izvedenih na podlagi t. i. Šutarjevega zakona (Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti), so številne družine v Sloveniji ostale brez edinih rednih sredstev za preživetje.
Zakon, sprejet po nasilni smrti Novomeščana Aleša Šutarja, omogoča izvršbo na denarno socialno pomoč dolžnikom, ki imajo v zadnjih dveh letih vsaj tri neplačane obveznosti (predvsem prekrškovne globe).
Finančna uprava RS (FURS) je od 8. januarja 2026 izdala več kot 1674 sklepov o izvršbi po vsej Sloveniji in do zdaj izterjala okoli 126.260 evrov.
Novo mesto in romska skupnost
V Novem mestu, kjer je prizadetih več deset članov romske skupnosti, je nekdanji romski svetnik Zoran Grm v pogovoru za RTV Slovenija ostro opozoril na posledice teh ukrepov.
FURS mu je kot dolžniku zasegel celotno denarno socialno pomoč, enako tudi njegovi partnerki.
“Država vam je dala, država vam je vzela”
je dejal Grm, ki je izpostavil, da brez teh sredstev ne morejo poravnati niti osnovnih položnic za elektriko in vodo.
Grm je opozoril, da ukrepi niso prizadeli le njega, temveč številne druge romske družine v lokalnem okolju.
“Socialna bomba” za romsko skupnost
Predsednik Sveta romske skupnosti RS Jožef Horvat Muc je dogajanje označil za “socialno bombo” za romsko skupnost, saj več deset ljudi ni moglo dvigniti niti dela socialne pomoči.
Opozorilo pred porastom kriminala
V izjavi za TV Slovenija je Zoran Grm izrekel besede, ki so sprožile burne odzive:
“Ne napovedujem, bog ne daj, ampak kriminala bo še več!”
Po njegovem mnenju lahko popolna izguba osnovnih sredstev posameznike potisne v obup, kjer bodo primorani poiskati preživetje tudi na nezakonit način. To bi lahko vodilo do poslabšanja varnostnih razmer, zlasti v ranljivejših skupnostih.
Centri za socialno delo: brez obvestil, brez možnosti ukrepanja
Na problematiko opozarja tudi Skupnost centrov za socialno delo Slovenije, ki poudarja, da so številni posamezniki – med njimi matere samohranilke, brezdomci in osebe z duševnimi težavami – po izvršbah ostali brez kakršnih koli sredstev za osnovno preživetje.
Centri za socialno delo niso bili vnaprej obveščeni o posegih, čeprav zakon to predvideva, da bi lahko presodili o izplačilu pomoči v naravi (npr. neposredno plačilo računov ali dobrine).
Pristojne institucije pozivajo k takojšnji odpravi škodljivih posledic že izvedenih ukrepov ter k jasni zakonski izključitvi socialnih transferjev iz vseh oblik izvršbe.
Odzivi države: FURS, Golob, Mesec
FURS zagotavlja, da izvršbe niso usmerjene izključno proti Romom, temveč proti dolžnikom po vsej državi (npr. 245 v Novem mestu, 227 v Ljubljani, 131 v Mariboru).
Premier Robert Golob je ukrepe podprl z izjavo:
“Ni več nedotakljivih.”
Minister Luka Mesec pa je predlagal nujen sestanek s FURS in centri za socialno delo.
Širše vprašanje: dolgovi proti osnovnim pravicam
Primer odpira širše vprašanje ravnotežja med izterjavo dolgov in varovanjem osnovnih človekovih pravic.
Organizacije, kot je Amnesty International Slovenije, opozarjajo, da takšni posegi krepijo občutek samovolje oblasti in lahko potisnejo ranljive skupine še globlje na rob družbe.
Zaključek in poziv
Primer odpira širše vprašanje ravnotežja med izterjavo dolgov in varovanjem osnovnih človekovih pravic. Pristojne institucije pozivajo k takojšnji odpravi škodljivih posledic že izvedenih ukrepov ter k jasni zakonski izključitvi socialnih transferjev iz vseh oblik izvršbe.