Šest let in pol po začetku epidemije Slovenija nima celovite bilance. Ima pa številke, ki jih ni več mogoče odpraviti z etiketo »teorija zarote«.
Po podatkih Ministrstva za zdravje, objavljenih maja 2026, je bilo vloženih 326 zahtevkov za odškodnino zaradi posledic cepljenja proti covidu-19. Rešenih je bilo 299 vlog. Izplačanih je bilo 21 odškodnin. V treh primerih je šlo za smrt. Skupaj je država izplačala približno 1,3 milijona evrov.
To ni dokaz, da je vsaka smrt ali bolezen po cepljenju posledica cepiva. Je pa uradno priznanje, da v konkretnih primerih komisija in invalidska komisija ZPIZ sta ugotovili vzročno zvezo in resno, trajno škodo. Za resno in trajno zmanjšanje življenjskih funkcij je predvidenih 60.000 evrov. Za smrt svojci prejmejo 10.000 oziroma 20.000 evrov, odvisno od sorodstva.
Sistem je »brez krivde«: država plača, tudi če proizvajalec ni obsojen. Zato je toliko bolj vprašanje, zakaj po šestih letih javnost še vedno nima imen, cepiv, diagnoz in obrazložitev za tiste primere, kjer je država denar že nakazala.
Skoraj 10.000 prijav – 47 smrti po cepljenju
Opravljenih je bilo več kot tri milijone cepljenj. V register neželenih učinkov je NIJZ prejel skoraj 10.000 prijav. Med njimi je 47 smrti po cepljenju.
Prijavljena smrt po cepljenju ni isto kot smrt zaradi cepljenja. Časovna bližina ni vzrok. Toda prav zato so legitimna vprašanja, ki jih institucije še niso zaprle pred javnostjo: kdo je umrl, po katerem cepivu, kakšno je bilo predhodno zdravstveno stanje, kaj je pokazala dokumentacija in koliko primerov je komisija na koncu povezala s cepljenjem.
Regulatorji so medtem priznali zelo redke, a resne učinke. Pri mRNA cepivih miokarditis in perikarditis. Pri adenovirusnih cepivih (AstraZeneca, Janssen) trombozo s trombocitopenijo. Pri Janssenu tudi Guillain-Barréjev sindrom. To niso forumi. To so oznake agencij za zdravila.
Ljudje, ki še čakajo
Za vsako številko je ime. Nekateri so odškodnino dobili. Večina zahtevkov je bila zavrnjena. Del postopkov je še odprt. Rok za vložitev je šest let od cepljenja – torej se okno zapira.
Človek, ki išče odgovor, si zasluži komisijo, dokumentacijo in obrazložitev. Ne posmeha. In ne političnega izogibanja.
PCT in Ustava: ukrep je prestal en test, način preverjanja drugega ne
Covid ni bil samo virus. Bil je preizkus pravne države. Država je omejevala gibanje, zaprla dejavnosti in uvedla PCT.
Ustavno sodišče ni razveljavilo samega pogoja PCT. V zadevi U-I-793/21 februarja 2022 je presodilo, da izpodbijane določbe o PCT niso v neskladju z Ustavo, ker testiranje ni pomenilo obveznega cepljenja in je prestalo test sorazmernosti.
A isto sodišče je aprila 2022 v zadevi U-I-180/21 razveljavilo odlok o načinu ugotavljanja PCT. Vlada je obdelavo osebnih podatkov uredila z odlokom, ne z zakonom. To je kršitev 38. člena Ustave. Informacijski pooblaščenec je imel prav.
Torej: javnozdravstveni cilj sme omejiti pravice. Ampak samo z zakonsko podlago, nadzorom in sorazmernostjo. Izredne razmere Ustave ne razveljavijo.
Janša, Kacin, Krek, Beovićeva, Logarjeva
Najbolj prepoznavni obrazi tistega časa: predsednik vlade Janez Janša, vladni govorec Jelko Kacin, direktor NIJZ Milan Krek, prva vodja svetovalne skupine Bojana Beović in njena naslednica Mateja Logar.
Njihove funkcije niso bile enake. Tudi odgovornost ni. Ni pošteno vseh obtožiti za vse. Je pa pošteno preveriti konkretne izjave, priporočila in odloke.
Na katerih podatkih so temeljili ukrepi? Kdaj so bila tveganja cepiv že znana regulatorjem – in kdaj so jih povedali ljudem? Kdo je predlagal PCT, kdo ga je sprejel, kdo je javnosti govoril o »varnem in učinkovitem« brez negotovosti? Zakaj so bili nekateri ukrepi pozneje omiljeni ali odpravljeni?
Beovićeva je skupino vodila na povabilo Janše. Logarjeva jo je prevzela ob prevetritvi pod ministrom Poklukarjem – in je bila hkrati vključena v komisijo za ugotavljanje povezave med cepljenjem in neželenim dogodkom. Kacin je bil glas vlade. Krek je vodil inštitut, ki je zbiral prijave. To so dejstva o vlogah. Odgovornost pa se dokazuje z dokumenti, ne s priimki.
Viralna trditev, ki je ni
Po omrežjih kroži trditev, da je ameriško Vrhovno sodišče odločilo, da covidna cepiva niso cepiva oziroma da so biološko orožje.
To ne drži. Takšna navedba se pojavlja kot trditev stranke v sodnih spisih, ne kot sodba SCOTUS. Ameriško vrhovno sodišče takšne odločitve ni sprejelo. Kdor išče resnico, mora ločiti tožbeni zahtevek od sodbe. Sicer sam postane del dezinformacije.
Kdo odgovarja za dokazane napake?
Bistvo ni lov na čarovnice. Bistvo je odgovornost.
Če je komisija priznala vzrok in je država izplačala 1,3 milijona evrov, morajo biti ti primeri javno, anonimizirano pojasnjeni. Če je Ustavno sodišče razveljavilo način preverjanja PCT, mora biti jasno, kdo je odlok predlagal in podpisal. Če je bila javnost o tveganjih obveščena preozko, je to vprašanje za preiskavo – ne za novo vojno med cepljenimi in necepljenimi.
Potrebujemo dokumente, sodne odločbe, mnenja komisij in imena tistih, ki so odločali. Ne nove delitve. Ne nedotakljivih institucij.
Če je bilo vse pravilno, naj to pokažejo papirji.
Če so bile napake, naj jih priznajo.
Če je kdo oškodovan, naj dobi odgovor.
In če je kdo odgovoren – naj odgovarja.
Več kot šest let pozneje Slovenija še vedno čaka na ogledalo.
VEČ KOT ŠEST LET IN POL KASNEJE:
Covidna zgodba ni samo zgodba o virusu. Je zgodba o zaupanju. O oblasti. O stroki. O pravicah. O odgovornosti. O ljudeh. In o posledicah odločitev, sprejetih v času, ko je bila družba prestrašena in negotova. Zato vprašanja ne smejo biti več tabu.
Toda odgovori morajo temeljiti na dokazih. Pokukaj24.si bo preverjal dokumente, sodne odločbe, uradne podatke in pričevanja ljudi. Ne bomo ščitili politike. Ne bomo ščitili institucij. Ne bomo ščitili niti nepreverjenih spletnih trditev. Š
čitili bomo pravico javnosti do resnice. Kajti če je bilo vse pravilno, naj dokumenti to pokažejo. Če so bile storjene napake, naj bodo razkrite. Če je bil kdo oškodovan, naj dobi odgovor. In če je kdo odgovoren, naj odgovarja.
Več kot šest let in pol po začetku epidemije je čas, da se Slovenija končno pogleda v ogledalo. Brez strahu. Brez političnih izgovorov. Brez nedotakljivih institucij. Samo dejstva.
Najpomembnejše zgodbe. Brez algoritma.
Izberi način, ki ti ustreza. Prijavo lahko kadarkoli prekličeš.
Najpomembnejše zgodbe dneva
En izbor ključnih zgodb neposredno v tvojem predalu.
Obvesti me ob pomembni zgodbi
Push pošljemo le, ko je zgodba res pomembna.
Brez neželene pošte. Vsako e-poštno prijavo potrdiš s povezavo v sporočilu. Zasebnost