Črnomaljcu Damirju Bubnjiću se je življenje obrnilo na glavo: zaradi spregledanega presekanca živca v zdravstvenem domu danes ne more opravljati večine dejavnosti, ki jih je nekoč, zaposlen pa je le za polovični delovni čas.
Damir Bubnjić, pravosodni policist v novomeških zaporih, je pred osmimi leti trikrat na teden rekreativno tekel, obiskoval fitnes in v okviru službe treniral samoobrambo. Danes, kot invalid tretje kategorije, dela samo štiri ure na dan. Shujšal je 20 kilogramov in se moral odpovedati vsem telesnim vadbam zaradi poškodbe noge, ki ni bila ustrezno zdravljena. Zaradi tega zdaj od zdravstvenega doma v Črnomlju zahteva odškodnino.
USODNI DAN
V soboto, 25. junija 2016, na dan državnosti, je Bubnjiću spodrsnilo na stopnišču pred hišo in porezal se je na oškrbljeni ploščici. “Šele v stanovanju sem videl, da je hlačnica prerezana in mi teče kri. Iz Svibnika sem se peljal v kilometer oddaljen zdravstveni dom, kjer so mi rano, dolgo od pet do šest centimetrov in globoko približno tri, le speli s klamficami in naročili, naj se čez tri dni zglasim pri svojem zdravniku,” pripoveduje Bubnjić.
Že naslednji dan je njegova desna noga otekla, kar je pri pregledu opazil tudi njegov zdravnik. Po upokojitvi zdravnika je nova osebna zdravnica odkrila šokantno ugotovitev: “Povedala mi je, da je to poškodba za invalidnost, ker je po njenem mnenju živec okvarjen.” Po skoraj treh letih obiskov specialistov so na elektromiografiji ugotovili, da je živec presekan. Kirurg plastik v Ljubljani je v izvid zapisal, da je do okvare živca prišlo zaradi nepravilnega saniranja rane, saj so jo oskrbeli le površinsko.
Posledice napačne oskrbe “Prvo leto sploh nisem mogel stopiti na peto, v kateri imam še zdaj ves čas bolečine, njihova intenziteta pa je odvisna od vremena, najhuje je v poletni vročini,” pravi Bubnjić. Zaradi bolečin je bolj obremenjeval drugo nogo, kar je povzročilo dodatne težave, vključno s tremi punktacijami vode iz levega kolena.
Od januarja 2021 je zaposlen za polovični delovni čas. “Prej sem izvajal spremstva pripornikov oziroma zapornikov, delal v izmenah. Zdaj tega ne morem več,” pravi Bubnjić, ki zdaj prejema 850 evrov plače z malico in prevozom ter 280 evrov od zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Tožba za odškodnino Zaradi spremenjenega življenja je Bubnjić preko svoje odvetnice Tatjane Sitar vložil tožbo proti ZD Črnomelj. “V zahtevku za odškodnino smo res navedli 105.000 evrov, kar je malo več kot izpad dohodka z obrestmi, a le zato, ker smo pač morali navesti številko. Ni pa to dokončni zahtevek,” pojasnjuje Bubnjić. Pravosodni postopek se je že začel, pred nekaj dnevi so zaslišali prve priče.
Dr. Matjaž Rožman, ki je pred osmimi leti oskrbel Bubnjića, se primera ne spomni. “Rano vedno malo razpremo, da vidimo, koliko je globoka, in jo očistimo,” je pojasnil sodnici Evi Grein. Možnost, da bi bil živec prerezan, je kategorično zavrnil.
Diplomirana medicinska sestra Branka Štrukelj, ki je tedaj dežurala, se primera prav tako ne spomni, a je pojasnila splošni postopek oskrbe poškodb. Ali je dr. Rožman res spregledal poškodovani živec, bo morda znano po zaslišanju sodnega izvedenca za medicino, ki naj bi svoje mnenje predstavil septembra.
Damir Bubnjić upa na pravičnost in povrnitev vsaj dela izgubljenega zdravja in prihodkov. Njegova zgodba je opomin na pomembnost pravilne in skrbne zdravstvene oskrbe.