V Dobruški vasi pri občini Škocjan se v zadnjih dneh močno zaostrujejo razmere okoli romskega naselja, kjer živi več kot 350 Romov. Država je napovedala pilotni projekt legalizacije romskih naselij, v okviru katerega bi v prvi fazi uredili lastniška razmerja, infrastrukturo in javne storitve – a v Dobruški vasi to naleti na odločen odpor lokalnih lastnikov zemljišč. Občina Škocjan in Agrarna skupnost Dobruška vas jasno sporočata: brez soglasja in kompenzacij lastnikov rešitve ni.
Projekt, ki ga ni mogoče voditi mimo lastnikov
Država želi v okviru pilotnega projekta legalizacije romskih naselij (ki so ga januarja 2026 predstavili v kabinetu predsednika vlade) začeti urejanje v več občinah, med njimi tudi v Škocjanu. V Dobruški vasi stoji približno 30 objektov, od katerih sta legalna le dva. Preostali so zgrajeni na zemljiščih v lasti Agrarne skupnosti Dobruška vas (največji lastnik), občine, države in zasebnih oseb. Kot poudarjajo v občini in agrarni skupnosti, je legalizacija brez predhodnega dogovora z lastniki neizvedljiva in v nasprotju z ustavno varovano pravico do zasebne lastnine.
Predsednik Agrarne skupnosti Dobruška vas Bojan Jerak (ki zastopa okoli 25 domačih lastnikov) je v izjavah za medije jasen: lastniki želijo svojo zemljo nazaj – ne po desetletja trajajočih sodnih postopkih, temveč z aktivnim ukrepanjem države, ki je po njihovem mnenju leta dopuščala nelegalno širjenje naselja. Dodatno jih bremeni dejstvo, da so bili nelegalni objekti v preteklosti celo upoštevani pri njihovem premoženjskem stanju, kar je vplivalo na socialne transferje in davke.
Pravica do doma – da. A tudi pravica do lastnine
Lastniki poudarjajo dvojno standard: Romi imajo pravico do primernega bivanja, a ne na tuji zemlji brez dovoljenja. Po njihovih besedah je država dolžna prevzeti odgovornost za situacijo, ki se je razvila v desetletjih. Če bi prišlo do legalizacije, bi lastniki zahtevali odškodnine in jasen izstop iz neurejenega stanja. Brez tega vidijo le nadaljevanje pritiska na njihovo premoženje – vključno z morebitnim nepremičninskim davkom na zemljišča, ki so jih dejansko zasedli drugi.
Legalizacija ni mogoča povsod
Možnosti za legalizacijo so omejene na manjši severni del naselja blizu avtocestnega priključka. Južni del leži na poplavnem območju, v neposredni bližini gospodarske cone in delno celo v območju Nature 2000. To niso politične ovire, temveč prostorske, okoljsko-varnostne in urbanistične omejitve po veljavni zakonodaji. Kot je v zadnjih dneh ponovil župan občine Škocjan Jože Kapler, občina ni dajala nobenih obljub. Sogovori potekajo, išče se rešitve – a status quo zadnjih 30–40 let ne more ostati. Legalizacija ne sme biti nagrada za neurejeno stanje, temveč rezultat spoštovanja pravil, odgovornosti in sodelovanja vseh strani.
Država mora prevzeti odgovornost
Če bo do rešitve prišlo, jo mora po mnenju lokalnih prebivalcev in občine voditi država – z jasnimi pogoji, poštenimi odškodninami lastnikom in realnim načrtom preselitve ali ureditve tam, kjer legalizacija ni izvedljiva. Občina Škocjan ravna odgovorno: ne zavrača dialoga, ne zavrača iskanja rešitev, zahteva pa spoštovanje zakona in ljudi, ki so zemljo pridobili zakonito.
V Dobruški vasi tako vre – ne le zaradi pilotnega projekta, temveč zaradi dolgotrajnega občutka krivice in brezbrižnosti višjih instanc. Kot kažejo zadnje novice, bo ključno, ali bo država prisluhnila lastnikom ali pa se bo ponovila zgodba iz preteklost.