Mariborski podjetnik Marko Podgornik Verdev, direktor uspešnega podjetja Mikro+Polo, ki je največji slovenski dobavitelj laboratorijske in diagnostične opreme, je na družbenih omrežjih (predvsem Facebook in LinkedIn) objavil oster zapis, v katerem izraža globoko razočaranje in frustracijo nad aktualno socialno in davno politiko vlade. V njem celo nakazuje možnost zaprtja podjetja, ukinitve nadstandardnih ugodnosti za zaposlene ali celo selitve podjetja v tujino (npr. na Hrvaško), če bo sprejet sporni predlog o prenosu praznikov.
Verdev, ki vodi podjetje z okoli 150 zaposlenimi, poudarja, da so v Mikro+Polo že vrsto let prostovoljno nudili izjemne pogoje: neomejen plačan dopust, brezplačen zajtrk in kosilo za vse, 35-urni delavnik, plačan fitnes, športne dneve, piknike, izlete in podobno. Podjetje ima le enega zaposlenega na minimalni plači, kar kaže na visoko motiviranost in dobro plačane kadre. Leta 2025 so ustvarili približno 1 milijon evrov dobička pred davki, stroški plač pa so znašali okoli 4,5 milijona evrov.
Podjetniki brez spodbude in na robu potrpežljivosti
Po Verdevovih besedah država podjetnikom ne daje več nobene spodbude za preseganje zakonskih minimumov – nasprotno, jih označuje za pohlepne in jih spodbuja k zadovoljstvu z minimalnim dobičkom. Kot kaplja čez rob je izpostavil več ukrepov v kratkem času:
- Obvezno izplačilo božičnice,
- Dvig minimalne plače na približno 1.000 evrov neto (uradno 1.481,88 evra bruto od 1. januarja 2026, po sklepu ministra Luke Mesca, objavljenem v Uradnem listu),
- Predlog Levice (poslanska skupina je vložila predlog zakona), da se prazniki, ki padejo na vikend (sobota ali nedelja), avtomatično prenesejo na naslednji delovni dan – ponedeljek (predlog naj bi veljal od 1. januarja 2027, a že zdaj sproža burne debate).
Verdev opozarja, da bi prenos praznikov v proizvodnji pomenil manj dela, manj proizvodnje ob enakih fiksnih stroških – torej manj prihodkov in slabšo konkurenčnost. Po njegovi oceni bi to dodatno zmanjšalo dobiček in ogrozilo rast.
Minimalna plača in resnični stroški za zaposlene
Verdev se kritično dotika tudi dviga minimalne plače na 1.000 evrov neto (bruto 1.481,88 evra), ki je bil potrjen januarja 2026 kljub kritikam delodajalcev (npr. Združenje delodajalcev Slovenije – ZDS). Po njegovem mnenju ukrep ne prinaša le višjih neto izplačil, temveč tudi višje obremenitve: povečajo se prispevki za socialno varnost, regres (najmanj 1.482 evra) in božičnica (najmanj 741 evrov).
Poudarja ključno dejstvo: plača je bruto znesek, razlika med bruto in neto pa so prispevki in davki, ki jih država pobere. Delodajalec ta sredstva le nakaže v imenu zaposlenega – ne gre za “brezplačno zdravstvo”, kot poenostavljeno razlagajo nekateri predstavniki oblasti (npr. minister za finance Klemen Boštjančič). Zaposleni sami iz bruto plače financirajo zdravstveni sistem – Verdev poziva ljudi, naj preverijo plačilne liste in vidijo delež za zdravstveno zavarovanje.
V podjetju Mikro+Polo je dvig minimalne plače (za okoli 15 %) sprožil pritisk na dvig vseh plač (tudi zaradi sindikatov), kar bi maso plač povečalo za približno 500.000 evrov letno. Dodatni stroški regresa in božičnice bi znašali še okoli 150.000 evrov. Dobiček bi se tako razpolovil – s približno 1 milijonom na 350.000 evrov pred davki (po davkih okoli 280.000 evrov letno oziroma 23.000 evrov mesečno pri prometu 28 milijonov evrov). Letne ugodnosti za zaposlene stanejo okoli 300.000 evrov.
Oster odziv na razlage oblasti
Verdev je posebej kritičen do ministra za delo Luko Mesca in vlade, ki po njegovem mnenju ne razume osnovne matematike gospodarstva. Predlog prenosov praznikov označuje kot ideološko fantazijo, ki ignorira realnost proizvodnih podjetij. Grozi, da bo, če bo predlog sprejet, prisiljen ukiniti vse nadstandardne ugodnosti in iti striktno po zakonskem minimumu – ker država ne stimulira več preseganja minimuma, temveč kaznuje uspeh.
Opozorilo pred posledicami za gospodarstvo
V zaključku Verdev opozarja volivce: nadaljevanje trenutne politike bo po njegovem prepričanju pripeljelo do propada gospodarstva in socialnih stisk. Lastniki so doslej 70 % dobička vlagali v razvoj in investicije (le 30 % izplačevali), kar je omogočalo bančno financiranje rasti. Pri dobičku okoli 250.000–280.000 evrov banke po njegovem ne bodo več podpirale podjetja s prometom 28 milijonov evrov.
Njegovo sporočilo je brez olepševanja: “To ni socialna politika. To je čisti kretenizem.” Poziva k premisleku pred volitvami in ostro zavrača podpornike takšnih politik.
Objava je hitro zaokrožila po medijih (Nova24TV, Mariborinfo, Forbes Slovenija, Večer, N1 ipd.) in sprožila burno javno razpravo o ravnotežju med socialno pravičnostjo in konkurenčnostjo gospodarstva.