Mednarodni olimpijski komite (IOC) je objavil novo politiko “za zaščito ženskega/ženskega tekmovalnega razreda”, ki bo od Olimpijskih iger Los Angeles 2028 dalje uvedla obvezen, enkraten test spola za nastopanje v ženski kategoriji. Po novi usmeritvi bodo v ženski razred lahko uvrščene samo športnice, ki izpolnijo biološki kriterij – kar v praksi pomeni, da transspolne ženske (ki so šle skozi moško puberteto) v ženskih disciplinah ne bodo več nastopale.
IOC poudarja, da gre za poštenost, varnost in integriteto ženskega športa – kritiki pa svarijo pred posegom v zasebnost in nevarnostjo, da bodo pod drobnogledom pristale tudi športnice, ki so biološko ženske, a ne sodijo v “enostavne” definicije.
Kaj se spreminja: obvezen test (enkrat v karieri)
Po novem bo za nastop v ženskih disciplinah potreben genetski presejalni test – praviloma gre za SRY gen (povezan z Y-kromosomom). IOC navaja, da bo test izvedljiv z brisom sline ali ličnice (ali odvzemom krvi), in da naj bi bil enkraten – torej ga športnica opravi samo enkrat v celotni karieri.
Cilj IOC je: jasno pravilo, manj “sivih con”, manj improvizacije in predvsem zaščita ženskih tekmovanj pred biološko prednostjo moške pubertete.
Zakaj je tema eksplodirala po OI 2024
Po olimpijskih igrah 2024 se je razprava ponovno razvnela predvsem zaradi primerov boksark Imane Khelif in Lin Yu-ting, ki sta postali tarči globalne medijske vojne. Pomembno: niti Khelif niti Lin po javno znanih podatkih nista transspolni osebi – obe sta vztrajali, da sta ženski.
Afera se je razplamtela, ker jima je IBA (Mednarodna boksarska zveza) pred tem v svojih tekmovanjih nastop omejevala zaradi kriterijev, povezanih s spolno upravičenostjo, medtem ko je IOC njun nastop na olimpijskih igrah dovolil po takrat veljavnih pravilih. Takratni predsednik IOC Thomas Bach je poudarjal, da IOC “ni dvomil, da sta ženski”, Khelif pa je javno izjavila, da ni transspolna.
Zdaj IOC to področje “zaklepa” z novim pravilom – da se podobni požari ne ponavljajo pred vsakimi igrami.
“Zaščita ženskega športa” kot ključna prioriteta
IOC pravi, da je odločitev nastala na podlagi dela posebne skupine, ki se je ukvarjala izključno z vprašanjem: kako zaščititi žensko kategorijo, ne da bi se pravila vsakih nekaj let obračala v drugo smer.
V vodstvu IOC je danes Kirsty Coventry, ki je že v kampanji govorila o potrebi, da se ženski šport končno zaščiti z jasnimi pravili, ne z ideološkimi pritiski in ad-hoc izjemami.
Ni prvič: testi spola so na OI že obstajali
To ni popolnoma nova zgodba. IOC je teste spola uvedel že pred OI 1968, nato pa jih po letih sporov in protestov uknil leta 1999. Razlog takrat: vprašanja znanosti, etike in človekovih pravic ter ugotovitev, da “enostavni” testi pogosto ne zajamejo biološke kompleksnosti.
Današnja odločitev zato že sproža očitek: “Vračamo se v preteklost – samo z bolj modernim testom.”
Kritike: zasebnost, interspolnost in nevarnost lova na čarovnice
Najglasnejše kritike prihajajo iz organizacij za človekove pravice in delov medicinske skupnosti. Njihovi glavni argumenti:
- poseg v zasebnost vseh športnic, ne samo trans oseb,
- tveganje diskriminacije športnic z DSD/interspolnimi variacijami,
- nevarnost, da bodo pod sumom tudi športnice, ki so biološko ženske, a imajo netipične hormone ali genetiko,
- vprašanje, ali en sam biološki kriterij res rešuje celoten problem “poštenosti”.
Podporniki odločitve odgovarjajo: ženska kategorija obstaja ravno zaradi biologije – in če to izbrišemo, izbrišemo tudi smisel ženskega športa.
Kaj to pomeni v praksi (Los Angeles 2028)
Če bo politika ostala nespremenjena, bo od OI 2028 naprej veljalo:
- ženske discipline = biološke ženske po testu
- transspolne ženske ne bodo upravičene do nastopa v ženskih disciplinah
- za športnice to pomeni enkratno testiranje in potem jasen status
IOC želi s tem ustaviti neskončne spore, ki vsakič znova razbijejo javnost na dva tabora: pravice žensk v športu proti ideologiji samodeklaracije.