V 65. letu starosti je umrl Alojz Ihan, slovenski zdravnik, mikrobiolog, imunolog in profesor, ki ga je širša javnost še posebej spoznala v času epidemije koronavirusa. Raziskovalno se je posvečal imunskemu sistemu, obenem pa je bil izjemno dejaven tudi v literaturi – kot pesnik, romanopisec in esejist.
V Zdravniški zbornici Slovenije so ob njegovi smrti zapisali: “Slovenska medicina je izgubila izjemnega strokovnjaka, javnost pa pronicljivega razlagalca znanosti in sveta,” in dodali, da se z veliko žalostjo poslavljajo od profesorja, zdravnika, imunologa, pisatelja ter dolgoletnega glavnega in odgovornega urednika strokovne revije Isis.
Ob tem so spomnili tudi na njegove besede iz dela Čas nesmrtnosti:
“Duša ne potrebuje oči, ki jo gledajo, niti čutov, ki jo čutijo, niti besed, ki jo opisujejo. Zato preprosto je in ostane tudi, ko izgine vse, kar je odvisno od pogleda ali čutenja ali besed. In zato edina ne more zares umreti,”
Kariera med znanostjo, kliniko in predavalnico
Prof. dr. Alojz Ihan se je rodil 23. julija 1961. Po diplomi na Medicinski fakulteti v Ljubljani leta 1987 je poklicno pot začel na Inštitutu za mikrobiologijo. Raziskovalno se je izpopolnjeval tudi v tujini: v letih 1991 in 1992 je deloval na Nacionalnem inštitutu za raziskavo raka v Genovi (INRC), leta 1994 pa je gostoval na Armed Forces Radiobiology Research Institute v Bethesdi (ZDA).
Naziv doktorja medicinskih znanosti je pridobil leta 1993 z disertacijo Osamitev in opredelitev membranskih proteinov, ki opredeljujejo aloreaktivnost naravnih celic ubijalk pri človeku. Od leta 1997 je bil specialist klinične mikrobiologije, leta 2006 pa je bil izvoljen v naziv redni profesor za predmet Mikrobiologija in imunologija na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Na fakulteti je vodil tudi Katedro za mikrobiologijo in imunologijo, ki izvaja pouk za več kot 30 študijskih predmetov na več članicah Univerze v Ljubljani ter v okviru podiplomskega študija Biomedicina.
Raziskovalno delo: imunologija, diagnostika in CAR-T
Njegovo strokovno delo je bilo usmerjeno predvsem v:
-
diagnostiko prirojenih okvar imunskega sistema, v sodelovanju s Pediatrično kliniko UKC Ljubljana,
-
pripravo gensko spremenjenih limfocitov T (CAR-T) za protitumorsko terapijo, v sodelovanju s Kliničnim oddelkom za hematologijo UKC Ljubljana.
Vloga v strokovnih telesih in javnem zdravju
Ihan je bil pomembno vpet tudi v strokovne strukture: deloval je kot mentor pri specializaciji, član komisij in v strokovnih kolegijih. Med drugim je bil:
-
podpredsednik razširjenega strokovnega kolegija RSK pri Ministrstvu za zdravje,
-
član in podpredsednik Posvetovalne skupine za cepljenje (NITAG) pri NIJZ,
-
ekspert Evropske skupine za cepljenje odraslih (AIB – Adult Immunisation Board).
Bil je tudi glavni urednik Založbe Medicinske fakultete UL in zdravniške revije ISIS.
Bogata bibliografija in močan literarni pečat
Njegova bibliografija obsega več kot 1500 enot (Cobiss), med njimi nad 120 člankov v mednarodnih znanstvenih revijah ter 51 knjig. Med temi je 18 univerzitetnih učbenikov, preostalo pa predstavljajo predvsem leposlovje, poljudnoznanstvene knjige in prevodi.
O njem so zapisali tudi:
“Alojz Ihan je bil mnogo več kot le vrhunski znanstvenik. Bil je tudi pesnik, pisatelj in esejist, ki je s svojo literarno občutljivostjo raziskoval meje med znanostjo, človekom in družbo. Njegovo literarno delo obsega pesniške zbirke, romane in eseje, za katere je prejel številne nagrade, med njimi nagrado Prešernovega sklada.”
Prepoznaven glas epidemije
V času epidemije covida-19 je postal eden najbolj prepoznavnih javnih razlagalcev imunologije in nalezljivih bolezni v Sloveniji. V nastopih je skušal zapletene teme predstaviti razumljivo, pogosto pa je poudarjal tudi pomen cepljenja pri zmanjševanju tveganja za težji potek bolezni.
Na zdravniški zbornici so zapisali še:
“V času epidemije covida-19 je postal eden najpomembnejših glasov znanstvenega razuma v slovenski javnosti. S svojo mirno, argumentirano in razumljivo razlago je pomagal ljudem razumeti delovanje virusov, pomen cepljenja in širše družbene razsežnosti epidemije. Za svoje izjemno delo na področju komuniciranja znanosti je leta 2021 prejel naziv Komunikator znanosti, ki ga podeljuje Slovenska znanstvena fundacija,”
S smrtjo Alojza Ihana slovenski znanstveni in kulturni prostor izgublja raziskovalca, pedagoga in avtorja, ki je velik del svojega dela posvetil razumevanju imunskega sistema ter javnemu pojasnjevanju znanosti.
V uredništvu Pokukaj24.si njegovim bližnjim izrekamo sožalje.