V Ustanovi za sluh in govor Maribor naj bi po besedah mame enega od otrok prišlo do dogodka, ki je pretresel njeno družino. Otrok s posebnimi potrebami, ki obiskuje to ustanovo, naj bi po njenem pripovedovanju domov prišel prestrašen, v solzah, in povedal, da naj bi ga fizično napadel uslužbenec ustanove.
Dogodek je mati prijavila pristojnim institucijam. Otrok je po njenem opisu kazal znake hude travme: neželeno vedenje, motnje spanja, umik vase.
“Po dogodku je moj sin postal tih, prestrašen, ponoči se zbuja v grozi. Vprašal me je: ‘Mami, zakaj me nihče ne zaščiti?'” je povedala mati.
Uradna odziva zbujata vprašanja
Kljub prijavi dogodka in maminim opozorilom je Center za socialno delo (CSD) ocenil, da otrok ni v ogroženosti. V uradnem odgovoru naj bi zapisali, da “z otrokom ni nič narobe”, kar je pri materi in v širši javnosti vzbudilo dvom v resnost obravnave.
To odpira ključna vprašanja:
- Kako se preverjajo obtožbe nasilja nad otroki?
- Kako se obravnavajo posebej ranljive skupine otrok?
- Zakaj je bila zadeva zaključena brez nadaljnjih ukrepov?
Otroci s posebnimi potrebami morajo biti zaščiteni
Otroci, ki obiskujejo Ustanovo za sluh in govor Maribor, spadajo med najbolj ranljive skupine. Prav zato bi morale institucije ravnati posebej skrbno in hitro ob vsakem sumu zlorabe ali nasilja.
Zgodba te mame ni osamljen primer. V preteklosti so že bili izpostavljeni podobni zapleti, a redko dosežejo javnost. Ta primer sproža potrebo po temelitem pregledu ravnanja v tovrstnih ustanovah.
Zahteve po odgovornosti
Javnost ima pravico do odgovorov:
- Kdo je uslužbenec, ki naj bi bil vpleten?
- Kakšen nadzor izvaja ustanova nad delom z otroki?
- Zakaj CSD ni prepoznal potencialne ogroženosti otroka?
To ni le zgodba ene družine, temveč opozorilo sistemu, da morajo biti pravice otrok postavljene na prvo mesto.
Dogodek zahteva temeljito preiskavo, jasne odgovore odgovornih institucij in ukrepe, ki bodo zagotavljali varnost vseh otrok, zlasti tistih, ki sami ne morejo izraziti svojega glasu.
Zgodba ostaja odprta. Poklicani so k odgovornosti vsi, ki skrbijo za dobrobit otrok.
Delite to zgodbo naprej. Naj se sliši glas otrok!