Washington / Nuuk, 17. januar 2026 – Predsednik ZDA Donald Trump je danes uradno napovedal uvedbo novih carin na uvoz blaga iz osmih evropskih držav, ki po njegovih besedah nasprotujejo načrtu ZDA za prevzem nadzora ali nakup Grenlandije, avtonomnega ozemlja Danske.
V dolgem zapisu na platformi Truth Social je Trump navedel, da bodo od 1. februarja 2026 države Danska, Norveška, Švedska, Francija, Nemčija, Združeno kraljestvo, Nizozemska in Finska plačevale dodatnih 10 % carin na vsa blaga, izvožena v ZDA. Če do 1. junija 2026 ne bo dosežen dogovor o »popolnem in celotnem nakupu Grenlandije«, naj bi se carine zvišale na 25 %.
Trump: “Grenlandija je ključna za varnost ZDA”
Trump je potezo utemeljil z nacionalno varnostjo in geopolitičnimi tekmeci ZDA:
»Grenlandija je ključnega pomena za varnost naše države in mir na svetu. Kitajska in Rusija jo hočeta, Danska pa je ne more zaščititi – ima samo dve pasji vpregi kot obrambo!«
Dodal je še, da so ZDA desetletja subvencionirale Evropo z nizkimi carinami, zdaj pa je po njegovem čas, da Danska »vrne«.
Napetosti na otoku: vojska, protesti in “temeljno nesoglasje”
Napoved prihaja po napetih dogodkih zadnjih dni. Po navedbah več virov so:
- več evropskih držav (med njimi Nemčija, Francija, Švedska in Norveška) v zadnjem tednu na Grenlandijo poslale majhne kontingente vojakov – uradno za »izvidniško misijo« in pripravo na skupne vaje Nata Arctic Endurance;
- Danska je v sodelovanju z zavezniki okrepila vojaško prisotnost na otoku, potem ko so pogovori z ameriško administracijo (vključno s podpredsednikom JD Vanceom in državnim sekretarjem Marcom Rubiom) po njihovih besedah pokazali »temeljno nesoglasje«.
V Nuuku in Københavnu so danes potekali množični protesti z gesli »Hands off Greenland« in grenlandskimi zastavami. Po navedbah iz anket naj bi kar 85 % Grenlandcev nasprotovalo kakršnikoli prodaji ZDA.
“Na en ali drug način” – carine kot pritisk
Trump je že prej večkrat ponovil, da bo Grenlandijo pridobil »na en ali drug način« – najraje z dogovorom, a po lastnih besedah ni izključil sile. Danes je prvič izrecno povezal carine z vojaškimi premiki Evropejcev na otok, ki jih je označil za »neznane namene« in »zelo nevarno situacijo«.
Ostre reakcije in vprašanje zakonitosti
Evropski voditelji so se odzvali ostro. Danski zunanji minister je potezo označil za »nesprejemljivo«, britanska opozicija pa za »popolnoma napačno«. Analitiki opozarjajo, da bi lahko takšna ekonomska prisila resno načela zaupanje znotraj Nata, zavezništva, ki ga je Trump že večkrat kritiziral zaradi »neenakopravnega« plačevanja.
Za zdaj ni jasno, ali bodo carine pravno izvedljive brez dodatnih odločitev Vrhovnega sodišča ZDA, ki še obravnava širšo Trumpovo tarifno politiko.
Medtem pa se na obzorju riše nova fronta v arktični geopolitiki – kjer se zdi, da led postaja vse bolj vroč.