Danski parlament je lani sprejel zakon, po katerem se bo starost za polno starostno upokojitev za osebe, rojene po 31. decembru 1970, dvignila na 70 let. To pomeni, da bo lahko danski državljan, rojen 1. januarja 1971 ali pozneje, v pokoj odšel šele leta 2041. S tem bo Danska prehitela Grčijo in uradno postala država z najdaljšo delovno dobo v Evropski uniji.
Danska je že leta 2006 upokojitveno starost vezala na pričakovano življenjsko dobo in ta prag preverja vsakih pet let. Trenutno je upokojitvena starost 67 let, pričakuje pa se, da bodo po letu 2070 danski moški in ženske v pokoj odhajali šele pri 74 letih. Najdlje v Evropski uniji pa naj bi se kmalu delalo v Grčiji, kjer bo leta 2030 upokojitvena starost znašala 68,5 leta, torej pol leta več kot na Danskem.
Reforma je dobila široko politično podporo
S sporazumom o socialni varnosti iz leta 2006 želi Danska zagotoviti ekonomsko vzdržen sistem socialne države, tako da starost za upokojitev prilagaja pričakovani življenjski dobi. Po mnenju zagovornikov tega modela je dvigovanje upokojitvene starosti nujno, če želijo ohraniti pokojninski sistem brez dodatnega bremena za prihodnje generacije.
Reformo so podprle vse vodilne danske parlamentarne stranke, saj menijo, da je postopno zviševanje starosti za upokojitev družbeno odgovoren odgovor na demografske spremembe.
Starost za starostno upokojitev se v 21. stoletju zvišuje po vsej Evropi, predvsem zaradi daljše pričakovane življenjske dobe in daljšega obdobja, ki ga ljudje preživijo v pokoju. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) napoveduje, da se bo do leta 2060 upokojitvena starost v Evropski uniji približala 67 letom, več držav pa bo preseglo tudi mejo 70 let.
Evropejci živijo vse dlje. Povprečna pričakovana življenjska doba v Evropski uniji za osebe, rojene leta 2024, je dosegla 81,5 leta. To pomeni, da narašča število ljudi, ki po upokojitvi živijo še več kot 30 let. Tak trend je sicer na splošno pozitiven in zaželen, vendar hkrati predstavlja resen izziv za obstoječe pokojninske sisteme.
»Fizično zahtevnih del ni mogoče opravljati do 70. leta«
Kljub temu številni Danci opozarjajo, da stalno podaljševanje delovne dobe ni vzdržno in da bi morali odpreti razpravo o bolj diferenciranih pokojninskih modelih, ki bi upoštevali delovno okolje in naravo poklica. Kritiki poudarjajo, da to, da Evropejci živijo dlje, še ne pomeni nujno, da so tudi dlje časa zdravi in delovno sposobni.
»Mislim, da je to nerealno in nerazumno. Ne moremo delati v nedogled. Pravkar sem dopolnil 47 let in vidim, da me čaka še veliko let na trgu dela. Morda bom moral poiskati nov poklic,« je za danski javni radio povedal krovec Tommas Jensen.
»Fizično zahtevna dela je težko opravljati do 70. leta, zato upokojitvena starost ne bi smela biti za vse enaka. Že prestal sem operacijo kolena, rame in hrbta. Vse življenje sem plačeval davke. Ostati mora tudi čas za otroke in vnuke,« je dodal.
Poleg tega Danci ne živijo najdlje v Evropi, čeprav bodo delali najdlje. Po zadnjih podatkih Eurostata znaša pričakovana življenjska doba na Danskem 82 let, kar je dve leti manj kot v Španiji in na Švedskem, a hkrati tako kot Slovenci., ki tako kot večina novejših članic Evropske unije še vedno vztraja pri upokojitveni starosti 65 let.
Kaj pa Slovenija?
V Sloveniji pogoji v letu 2026 ostajajo nižji kot na Danskem. Trenutno velja, da se lahko zavarovanec starostno upokoji pri 60 letih, če ima 40 let pokojninske dobe brez dokupa, ali pri 65 letih, če ima najmanj 15 let zavarovalne dobe. V določenih primerih se lahko starostna meja še dodatno zniža, na primer zaradi otrok, služenja obveznega vojaškega roka ali zgodnjega vstopa v obvezno zavarovanje.
Toda Slovenija ne bo ostala pri sedanjih mejah. Sprejeta reforma določa, da se bo od leta 2028 dalje upokojitvena starost postopno višala za tri mesece na leto. Po koncu prehodnega obdobja bo meja znašala 62 let za tiste s 40 leti pokojninske dobe, ter 67 let za tiste, ki bodo imeli najmanj 15 let zavarovalne dobe, ne pa 40 let pokojninske dobe. Večina sprememb se bo uvajala postopoma do leta 2035.
Slovenija bo še vedno precej pod danskim pragom
To pomeni, da bo Slovenija tudi po reformi ostala precej pod dansko mejo 70 let. Po prehodnem obdobju bo slovenski sistem postavljen na 62 oziroma 67 let, medtem ko bo Danska za mlajše generacije že zahtevala 70 let.
Zanimiva pa je primerjava življenjske dobe. Po evropskih podatkih za leto 2023 je bila pričakovana življenjska doba v Sloveniji 82,0 leta, na Danskem pa 81,9 leta. To pomeni, da ima Slovenija po teh podatkih celo malenkost višjo pričakovano življenjsko dobo, čeprav bo danska upokojitvena meja za prihodnje generacije višja.
Glavno vprašanje ostaja isto: kdo bo lahko res delal dlje?
Na papirju je zviševanje upokojitvene starosti logično: ljudje živijo dlje, zato države iščejo način, kako razbremeniti pokojninske blagajne. V praksi pa ostaja trdo vprašanje, ali je mogoče enak model uporabljati za vse — tako za ljudi v pisarnah kot za tiste, ki desetletja opravljajo fizično naporna dela.
Prav zato razprava ni več samo finančna, ampak tudi družbena in človeška: koliko let naj človek dela, kdo to zmore in ali bo prihodnost pokojninskih reform pomenila le poznejše upokojevanje ali tudi bolj razlikovanje med poklici.