Še pred kratkim so v Osnabrücku z linije prihajali kabrioleti. Od poletja 2027 naprej naj bi tam nastajali deli za zračno obrambo.
Volkswagen, zvezna dežela Spodnja Saška in izraelski vlagatelj Aurelius Capital so se v ponedeljek dogovorili o ključnih točkah prodaje podjetja Volkswagen Osnabrück GmbH. Aurelius naj bi postal večinski lastnik, dežela pa manjšinski. VW se iz lastništva umika. To še ni končni podpis, ampak osnova za nadaljnje pogodbe, soglasja uprav in regulatorni pregled.
Cilj je jasen: lokacijo postopoma spremeniti v center odličnosti za varnostne in obrambne rešitve. Prvi “sidrni projekt” je sodelovanje z izraelskim Rafaelom, proizvajalcem sistema Iron Dome.
Od T-Roca do Iron Dome
Rafael izdeluje sisteme zračne obrambe, vodene rakete in opremo za elektronsko bojevanje. Najbolj je znan po Iron Dome, s katerim Izrael prestreza rakete, križarke in drohne. Ima tudi laserski Iron Beam in aktivni zaščitni sistem Trophy, ki je nameščen tudi na nemških tankih Leopard.
V Osnabrücku po doslej znanih načrtih ne bodo sestavljali prestreznih raket Tamir. Šlo naj bi za komponente: nosilna vozila, izstrelilnike, generatorje in sorodno opremo za sisteme zračne obrambe, namenjene Nemčiji in Evropi.
Šef Rafaela Joav Tourgeman je rekel tisto, kar je politično jedro zgodbe: “Danes vzpostavljamo dolgoročno industrijsko partnerstvo z našimi nemškimi partnerji s ciljem, da se tehnologija v celoti proizvaja v Nemčiji, da bi zaščitili Nemčijo in Evropo.”
Prevajanje: evropska tovarna, izraelska tehnologija, nemški državni denar in kadri. Vse pod geslom “neodvisnost”.
Tovarna, ki je preživela insolventnost – zdaj preživi z obrambo
Lokacija ni navadna montažna hala. Nastala je iz Karmanna, ki je od 1949 izdeloval kabriolet Beetle, kasneje pa nišne modele za VW, BMW, Renault, Jaguar, Kio in Mercedes. Svetovno slavo je naredil Karmann Ghia. Leta 2009 je Karmann padel v stečaj, VW je prevzel večji del tovarne.
Zadnja leta je bila to mala specializirana tovarna za majhne serije. Proizvodnja Porschejevih modelov se je končala, naročilo za električni športnik je odpadlo. Ostal je kabriolet T-Roc. Konec avtomobilov: poletje 2027.
Zdaj v tovarni dela okoli 1800 ljudi. Delavski svet pravi, da ima prihodnost skoraj 1400 od njih – približno tri četrtine. VW uradno govori o več kot 1200 zaposlenih z jasnejšo perspektivo; nemški mediji poročajo o zagotovilu do konca 2029. Preostanek naj bi se zmanjšal z upokojitvami in skrajšanim delom pred pokojem.
Premier Spodnje Saške Olaf Lies (SPD) je povedal, zakaj država vstopa v posel: “Naša varnostna situacija se je temeljno spremenila. Nemčija in Evropa morata okrepiti zmogljivosti v varnostni in obrambni industriji ter postati bolj neodvisni.”
Zakaj je to več kot ena tovarna
Aurelius ni klasičen avtomobilski sklad. Sedež ima v Tel Avivu, vlaga v obrambo, kibernetiko, umetno inteligenco in kritično infrastrukturo. VW ostaja ob robu: prispeva infrastrukturo, industrializacijo in prehod, ampak se ne želi več pojavljati kot proizvajalec orožja. Zato tovarno prodaja.
To je prva velika nemška avtomobilska tovarna, ki se uradno preusmerja v obrambo. Avtomobilska industrija ima presežne kapacitete, drago delovno silo in šibko povpraševanje. Obrambni proračuni v Evropi pa rastejo. Tovarne, orodjarne in precizni kadri so za orožarje zlato.
Zato vprašanje iz podnaslova ni teorija zarote. Je industrijska logika. Ko linija za kabriolete postane linija za izstrelilnike, se spremeni tudi pomen “gospodarske prihodnosti”. Ne gre več samo za ohranitev delovnih mest. Gre za to, ali Evropa gradi dolgotrajno vojno ekonomijo – počasi, tovarno za tovarno, pod jezikom “varnost in neodvisnost”.
Dogovor v Osnabrücku je prvi konkreten odgovor. Naslednji partnerji so že v igri. Avtomobili odhajajo. Orožje prihaja.
Najpomembnejše zgodbe. Brez algoritma.
Izberi način, ki ti ustreza. Prijavo lahko kadarkoli prekličeš.
Najpomembnejše zgodbe dneva
En izbor ključnih zgodb neposredno v tvojem predalu.
Obvesti me ob pomembni zgodbi
Push pošljemo le, ko je zgodba res pomembna.
Brez neželene pošte. Vsako e-poštno prijavo potrdiš s povezavo v sporočilu. Zasebnost