Vplivnost na družbenih omrežjih je v zadnjih letih postala polnopravna dejavnost — za nekatere celo glavni vir prihodkov. Z intenzivno rastjo pa so prišli tudi strožji nadzori. In prav ti so v zadnjih tednih dvignili precej prahu, še posebej po tem, ko se je oglasila Tina Gaber Golob, ki je odkrito spregovorila o svojih izkušnjah z inšpektorji ter razkrila, da je zaradi hranjenja nutrije morala plačati globo.
View this post on Instagram
“Morala sem plačati enemu ministrstvu. Najbrž edina v Sloveniji.”
Gaber Golob prejema veliko vprašanj vplivnežev, ki jih skrbi, da se je njihov poklic čez noč spremenil v birokratski izziv. Vlada je namreč poleti jasno določila, da morajo tudi vplivneži prijaviti svojo dejavnost, urejati pogodbe, oglaševanje in davke enako kot vsi, ki opravljajo pridobitno delo. S tem so želeli predvsem zaščititi potrošnike in končno odpraviti dolgoletno sivo cono.
A nova pravila niso padla na plodna tla.
Gaberjeva opisuje, da je del skupine, v kateri sodeluje okoli 160 vplivnežev, in da so njihova opažanja podobna:
»Sem v skupini še z okrog 160 vplivneži in to, kar se dogaja in kar spremljam, je skregano z vsako logiko.«
Dodala je, da se strinja z idejo urejenosti, a da imajo nekateri inšpektorji zahteve, ki so “milo rečeno bizarne, skregane z zdravo pametjo in takih idej ni nikjer drugje na svetu”.
Ob tem je poudarila, da njen mož — predsednik vlade — z nadzori nima nobene povezave, saj so inšpektorji pri svojem delu samostojni. Prav politična povezovanja jo še posebej prizadenejo.
Globa zaradi nutrije: primer, ki je odmeval
Gaberjeva se je dotaknila tudi dogodka, ki je bil že pred časom deležen medijske pozornosti. Zaradi hranjenja nutrije ob Ljubljanici je prejela globo:
»Tudi sama sem morala plačati enemu ministrstvu, ker sem dala košček hrane nutriji. Najbrž edina v Sloveniji.«
V Ljubljani že desetletje velja odlok, ki prepoveduje hranjenje prostoživečih živali, izjema je le park Tivoli. Poleg tega zakon o divjadi določa, da se divje živali — med katere spadajo tudi nutrije — sme hraniti le skladno z lovskimi načrti. Globe za tak prekršek znašajo okoli 100 evrov.
Ker je omenila ministrstvo, je verjetno ukrep izrekel sektor za lovstvo pod okriljem Ministrstva za kmetijstvo.
Čeprav je primer na videz banalen, odpira vprašanje: kje je meja med nujnim nadzorom in pretiravanjem?
Zakaj FURS sploh preverja vplivneže?
V ozadju je preprosto načelo, ki ga mnogi pozabijo:
kadar gre za prihodke, darila, plačana sodelovanja ali oglaševanje, se vplivneži obravnavajo kot vsak drug poslovni subjekt.
FURS in druge inšpekcije zato preverjajo:
-
ali je dejavnost pravilno prijavljena,
-
ali se prihodki prijavljajo in obdavčujejo,
-
ali so oglaševalske objave jasno označene,
-
ali vplivneži spoštujejo zakon o varstvu potrošnikov.
To ni niti privilegij niti kazen — gre za standardno prakso, ki jo je digitalni trg preprosto dohitel.
Panoga, ki se prvič srečuje z resnimi pravili
Nekateri vplivneži so nad strožjimi nadzori ogorčeni, drugi pa opozarjajo, da je to povsem normalna posledica razvoja trga, ki je postal prevelik, da bi ga še tolerirali kot “hobi”.
Urejenost prinaša tudi več zaupanja, preglednosti in varnosti za uporabnike družbenih omrežij.
Kljub temu razburjenje ostaja — delno zaradi pričakovanj vplivnežev, delno zaradi nerodnih primerov, kot je globa zaradi nutrije. A širše vprašanje, ki se ponuja, je zelo preprosto:
Ali gre res za pretiran nadzor ali pa panoga prvič stopa na enak teren kot vsi ostali podjetniki?