Dva palestinska napadalca sta oborožena z avtomatskim orožjem odprla ogenj na avtobus in ljudi, ki so čakali na postajališču na severnem vhodu v mesto.
Rezultat: šest mrtvih, najmanj dvanajst ranjenih, med njimi tudi nosečnica. Po poročanju reševalcev so prizorišča napada spominjala na bojišče – ljudje so ležali na pločniku, mimoidoči pa so z pasovi in improviziranimi povoji poskušali ustavljati krvavitve, dokler niso prispeli reševalci.
Napadalce so pogumno ustavili izraelski vojak in oborožen civilist, ki sta ju na kraju ubila in tako preprečila še hujši pokol.
Heroji sredi kaosa
Med pričami so mnogi, ki so pomagali ranjenim. Taksist je rešil starejšo potnico, ko so nad njim švigali streli. Civilisti so z golimi rokami pomagali ustavljati krvavitve. Eden od potnikov je dejal: »Vse je trajalo nekaj minut, a zdelo se je kot večnost. Ljudje so bežali, kričali, iskali svoje najbližje.«
Hvalevredno je dejstvo, da se je mlad vojak, pripadnik ortodoksne enote, brez oklevanja zoperstavil teroristom. Brez njegovega posredovanja bi bil krvavi davek še mnogo večji.
A mediji molčijo
Čeprav gre za najhujši napad v Jeruzalemu v zadnjih letih, številni svetovni mediji o dogodku poročajo le na kratko ali pa ga povsem zamolčijo. In če že poročajo, pogosto poskušajo relativizirati, celo opravičevati nasilje kot »odziv na okupacijo«.
Toda kaj je tu za opravičevati? Umor nedolžnih potnikov na avtobusu, med njimi nosečnice in starejše osebe, je čisto zlo. Kdor to zagovarja, ne govori o politiki, ampak se postavlja na stran terorja.
Resnica, ki je ne smemo spregledati
Teroristični napad v Jeruzalemu ni »incident«, ni »odgovor«, ni »spopad«. To je zavestno pobijanje nedolžnih ljudi – dejanje, ki ga je treba poimenovati z resničnim imenom: zločin proti življenju in človečnosti, kot vsako življenje ki umre tudi v Gazi.
