Po izjemno tesnem fotofinišu, ki je državo držal v napetosti do zadnjega glasu, je Gibanje Svoboda Roberta Goloba z 28,72 odstotka glasov in 29 mandati osvojilo relativno zmago na parlamentarnih volitvah 2026. Tik za njim je SDS Janeza Janše z 27,85 odstotka in 28 mandati – razlika manjša od enega odstotka, kar je ena najtesnejših dirk v zgodovini samostojne Slovenije. Volilna udeležba je dosegla skoraj 70% odstotkov, kar kaže na izjemno mobilizacijo volivcev.
Uradni podatki Državne volilne komisije (DVK) ob preštetih glasovnicah potrjujejo: Svoboda je zmagovalka, a zmaga je grenka. Za sestavo vlade potrebuje vsaj 46 mandatov, z 29 pa je daleč od večine. Enako velja za desni blok – tudi tam ni jasne večine. Sestavljanje koalicije bo zato pravi politični triler, poln kompromisov in morebitnih presenečenj.
Kaj to pomeni za sestavljanje koalicije?
Gibanje Svoboda lahko računa na podporo SD (6 mandatov) in Levice in Vesne (5 mandatov), a to skupaj da le 40 sedežev. Dodatek Resni.ce Zorana Stevanovića (5 mandatov) bi jih pripeljal do 45 – še vedno premalo za stabilno vlado. Na desni strani SDS (28) + NSi, SLS in Fokus (9) + Demokrati Anžeta Logarja (6) štejejo 43 mandatov. Nobena stran nima dovolj za samostojno večino, kar pomeni: ali široka koalicija čez sredino ali dolgi pogovori in morebitna manjšinska vlada. Analitiki napovedujejo, da bo proces trajal tedne, morda mesece, in da bo Slovenija v vmesnem času brez jasne vlade.
Kaj so povedali voditelji?
Robert Golob je po prvih rezultatih poudaril: »Tujcem ne bomo pustili, da bodo vladali tukaj.« Jasno je dal vedeti, da bo Svoboda nadaljevala pot stabilnosti, reform in evropske usmeritve, brez popuščanja tujim vplivom (namig na nedavne škandale z zunanjimi akterji).
Janez Janša iz SDS je bil bolj zadržan, a odločen: »Prešteli bomo vsak glas« in dodal, da SDS »šibkih vlad ne bo sestavljala«. Po njegovih besedah sta na mizi dve možnosti: nadaljevanje dosedanje koalicije ali vlada okoli SDS. »Mi lahko počakamo, vprašanje pa je, če lahko Slovenija,« je povedal in poudaril, da bo stranka zahtevala transparentnost pri štetju.
Zoran Stevanović iz Resni.ce, ki je v parlament pripeljal 5 mandatov, je ponovil staro stališče: »Z SDS ne gremo.« Zanima ga sodelovanje v ključnih resorjih (notranje, zunanje, finance), a z Janšo in desnim blokom ne vidi skupne poti. To močno otežuje desni scenarij in hkrati odpira vrata morebitnim pogovorom z levico – čeprav Stevanović doslej ni izključil nobene opcije povsem.
Zakaj zavračanje sodelovanja z Janšo, Vrtovcem in Logarjem?
Golob in njegovi zavezniki (SD, Levica) ideološko zavračajo SDS, NSi (Jernej Vrtovec) in Demokrate (Anže Logar) zaradi temeljnih razlik: od vprašanj migracij, pravne države, evropske politike do preteklosti sodelovanja. Dodatni razlog so nedavni škandali z zunanjimi vplivi, ki jih leva stran pripisuje desnici. Stevanović iz Resni.ce je to stališče še okrepil z jasno izjavo o ne-sodelovanju z Janšo. Na drugi strani desni blok vidi v Svobodi nadaljevanje »anti-politike«, ki ruši stabilnost.
Razlika med prvim in drugim mestom je manjša od 8.000 glasov – pravi dokaz, da vsak glas šteje.
V parlament se uvršča sedem list: poleg zmagovalcev še NSi+SLS+Fokus, SD, Demokrati, Levica in Vesna ter Resni.ca.
Manjše stranke (Prerod, Pirati ipd.) so ostale pod pragom in ne vplivajo na sestavo.
Pogajanja se začenjajo takoj.
Robert Golob kot relativni zmagovalec ima prvo besedo pri mandatarstvu, a brez širokih kompromisov ne bo šlo. Slovenija čaka na novo vlado, ki bo morala hitro reševati gospodarske izzive, zdravstvo in socialno varnost. Do takrat pa ostaja negotovost – in dokaz, da je demokracija včasih res odvisna od vsakega posameznega glasu.