Evropa vstopa v zimo 2026/27 z vprašanjem, ki zveni kot iz prejšnjega stoletja. Energetska revščina še vedno pesti desetine milijonov ljudi. Po najnovejših podatkih Eurostata za leto 2025 si 8,8 % prebivalcev EU ni moglo privoščiti ustreznega ogrevanja doma – to je približno 38–40 milijonov ljudi. V širših ocenah, ki upoštevajo tudi zamude pri plačilih računov in previsoke deleže dohodka za energijo, se številka približa ali preseže 50 milijonov. Leta 2023 je bilo na vrhuncu krize skoraj 48 milijonov ljudi v težavah. Evropski parlament je že prej opozarjal na več kot 41 milijonov.
To ni napoved, da bo polovica Evrope pozimi stradala. Je pa opozorilo: za ranljiva gospodinjstva lahko že nekaj deset ali sto evrov več na računu za energijo pomeni, da zmanjka za druge osnovne potrebe. Angleški izraz »heating or eating« – ogrevanje ali hrana – ni metafora iz filma. Opisuje realnost, ko se stroški energije neposredno merijo z denarjem za prehrano.
Geopolitični krog, ki se zapira
V ozadju sta dva velika pretresa. Prvi je Putinova vojna v Ukrajini. Evropa se je v veliki meri odklopila od ruskega plina, a cena te neodvisnosti je bila visoka: strukturno višje cene energije in večja odvisnost od svetovnega trga utekočinjenega zemeljskega plina (LNG).
Drugi pretres prihaja z Bližnjega vzhoda. Politika ameriškega predsednika Donalda Trumpa in izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja do Irana je sprožila konflikt, ki je močno prizadel Hormuško ožino. Skozi to ozko morsko pot poteka velik del svetovne trgovine z nafto in LNG (zlasti iz Katarja). Motnje v oskrbi so že vplivale na evropske plinske zaloge. Analize (Wood Mackenzie in druge) kažejo, da Evropa vstopa v zimo 2026/27 z zgodovinsko nizkimi zalogami – potencialno pod 70–75 % polnosti, medtem ko je petletno povprečje bližje 90 %. Evropska komisija sicer poudarja, da neposredne grožnje za varnost oskrbe ni. Toda varnost oskrbe in dostopnost energije nista isto. Energije je lahko dovolj – le da si je nekateri ne morejo privoščiti.
Višje cene energentov se ne ustavijo pri ogrevanju. Podražijo proizvodnjo, transport in hrano. Najbolj jih občutijo gospodinjstva z nizkimi in srednjimi prihodki. Za družino, ki že tako šteje vsak evro, je dodatnih 100 ali 200 evrov na mesec lahko odločilnih.
Kaj to pomeni za zimo?
Evropski energetski sistem je danes odpornejši kot leta 2022. Zaloge, diverzifikacija in manjša poraba so blažilci. A cenovna dostopnost ostaja šibka točka. Ko se geopolitične odločitve v Moskvi, Washingtonu in Jeruzalemu prelijejo na evropske položnice, najbolj trpijo tisti, ki imajo najmanj manevrskega prostora.
Zima 2026/27 zato ni le vprašanje temperatur in zalog plina. Je vprašanje, ali bo za milijone Evropejcev ogrevanje še vedno združljivo z hrano. V sodobni Evropi bi to vprašanje ne smelo obstajati. A obstaja. In prav zato je napoved srhljiva.
Najpomembnejše zgodbe. Brez algoritma.
Izberi način, ki ti ustreza. Prijavo lahko kadarkoli prekličeš.
Najpomembnejše zgodbe dneva
En izbor ključnih zgodb neposredno v tvojem predalu.
Obvesti me ob pomembni zgodbi
Push pošljemo le, ko je zgodba res pomembna.
Brez neželene pošte. Vsako e-poštno prijavo potrdiš s povezavo v sporočilu. Zasebnost