Milijoni na računu, pravice samo na papirju
Slovenija je s sistemom dolgotrajne oskrbe obljubljala rešitev za starejše in bolne, a v praksi se dogaja nasprotno. Na posebnem računu ZZZS se je do danes nabralo že več kot 55 milijonov evrov prispevkov, a ljudje pomoči ne dobijo. Informacijski sistem, ki je pogoj za izdajo odločb, še vedno ne deluje.
Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac zagotavlja, da je sistem »v fazi testiranja«, a dejstvo je, da bolniki in družine ostajajo sami s svojimi težavami.
Primeri iz prakse: ljudje čakajo, družine na robu
Zakonca Bizant iz Medvod sta vlogo za oskrbo vložila že pred meseci. Andrej Bizant zaradi Parkinsonove bolezni ne more več skrbeti zase, a njegova žena Silva pravi, da sta obstala v birokratskem vakuumu: »Vloga je bila popolna, zdaj pa čakava komisijo, da pride in oceni stanje. To se vleče predolgo.«
Podobnih primerov je po državi več tisoč. Družine čakajo, svojci so preobremenjeni, mnogi pa se sprašujejo, zakaj plačujejo prispevke, če storitev ni na voljo takrat, ko jo najbolj potrebujejo.
Sistem, ki ustvarja tveganja za zlorabe
Prvi del zakona sicer omogoča, da lahko svojci postanejo oskrbovalci družinskih članov in za to prejmejo plačilo. Toda strokovnjaki opozarjajo, da se pri tem odpira prostor za zlorabe – tisti, ki pomoč res potrebujejo, je morda ne bodo deležni, ker bo sistem privlačen za izkoriščanje.
Sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denis Sahernik opozarja: »Če država ne bo zagotovila dovolj kadra, se bodo ljudje odločali za denarne prejemke in si storitve iskali na sivem trgu, kjer varnost in kakovost nista zagotovljeni.« To pomeni tveganje za zlorabe, pa tudi za še večje družinske stiske.
Kaj bo s stanovalci domov za starejše?
Decembra naj bi sistem zajel tudi več kot 20.000 stanovalcev domov za starejše. Obljubljeno je, da bo oskrba odtlej financirana iz javnih sredstev in da bodo oskrbovanci plačevali le t. i. »hotelski del«. A že zdaj je jasno, da bo marsikdo naletel na težave: mnogi starostniki ne bodo mogli sami podpisati potrebnih soglasij, skrbniki pa niso določeni.
Gre za sistem, ki naj bi bil v prvi vrsti pomoč, v resnici pa ustvarja dodatno negotovost.
Zdrav razum zahteva odgovore
Prispevke za dolgotrajno oskrbo ljudje že mesece plačujejo – samo letos naj bi se zbralo kar 250 milijonov evrov. Toda pravice, ki so bile obljubljene, ostajajo le na papirju.
Namesto da bi bil sistem razbremenitev za družine, postaja vir stisk, čakanja in sumov zlorab. To ni le politična odgovornost, temveč moralna dolžnost države, da poskrbi za najbolj ranljive – bolne, ostarele in nemočne.