Zaščita pred digitalnim nasiljem zahteva skupno prizadevanje družbe, izobraževalnih ustanov, staršev in mladih samih.
Digitalno zalezovanje in nasilje sta vedno večji problem sodobne družbe, še posebej pa sta izrazita med mladimi in ženskami. Ta problem se odraža v različnih oblikah zlorab na internetu, vključno z grožnjami, nadlegovanjem, izsiljevanjem, zlorabo osebnih podatkov in fotografij, spletnim ustrahovanjem, spolnimi zlorabami in številnimi drugimi oblikami digitalnega nasilja. Še posebej so ogrožene ženske, ki javno izražajo svoja stališča, predvsem tiste iz akademske skupnosti, politiki, ženske na visokih položajih in novinarke. Raziskave so pokazale, da je kar 73 % novinark med opravljanjem svojih poklicnih dejavnosti doživelo spletno nasilje.
Posledice digitalnega nasilja so lahko dolgotrajne in resno vplivajo na duševno, čustveno in fizično zdravje žrtev, vključno s simptomi, kot so vznemirjenost, depresija, anksioznost in celo samomor. Pomembno je poudariti, da zakoni še vedno dohitevajo ta hiter razvoj digitalnega nasilja in da se številne žrtve soočajo z izzivi pri iskanju pravice.
Izobraževanje igra ključno vlogo pri preprečevanju digitalnega nasilja. Pobude, kot je vodnik za digitalno varnost mladih, so namenjene krepitvi digitalnih kompetenc mladih in povečanju zavedanja o pomenu varovanja zasebnosti. Poudarek je na pomenu odprte komunikacije med otroki, starši in izobraževalnimi ustanovami. Poleg tega digitalne platforme in družbena omrežja ponujajo različna orodja, ki lahko pomagajo zaščititi zasebnost in se boriti proti digitalnemu nasilju, kot so nastavitve zasebnosti, možnosti za blokiranje in prijavo neprimerne vsebine.
Zaščita pred digitalnim nasiljem zahteva skupno prizadevanje družbe, izobraževalnih ustanov, staršev in mladih samih. Spodbujanje internetne varnosti, razvoj digitalnih kompetenc in opolnomočenje mladih za prepoznavanje in prijavo digitalnega nasilja so ključni koraki k ustvarjanju varnejšega digitalnega okolja za vse.