V letu 2025 je splav znova postal najpogostejši vzrok smrti na globalni ravni, če umetno prekinitev nosečnosti razumemo kot smrt nerojenega otroka. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) se po svetu vsako leto opravi približno 73 milijonov induciranih splavov.
Ta številka po obsegu presega vse druge vzroke smrti skupaj in kaže na razsežnost pojava, ki ga uradne statistike praviloma ne vključujejo med vzroke smrti.
Primerjava z drugimi vzroki smrti
Po globalnih ocenah je bilo leta 2025 zaradi vseh drugih vzrokov – bolezni, nesreč in starosti – skupaj zabeleženih približno 63–67 milijonov smrti.
Uradne lestvice WHO med vodilne vzroke smrti uvrščajo:
-
ishemično srčno bolezen,
-
možgansko kap,
-
rak,
-
druge kronične in nalezljive bolezni.
Splav v teh statistikah ni vključen, saj nerojeni otroci niso obravnavani kot samostojne osebe. Kljub temu številni strokovnjaki in organizacije, ki zagovarjajo pravico do življenja od spočetja, poudarjajo, da gre pri vsakem splavu za izgubo človeškega življenja.
Zakaj nekateri splav obravnavajo kot smrt?
Sodobna biologija potrjuje, da se človeško življenje začne ob spočetju – zarodek dobi lastno DNK, razvoj srca pa se začne že v zgodnjih tednih nosečnosti. Če to definicijo upoštevamo, potem 73 milijonov splavov pomeni 73 milijonov smrti.
Po podatkih WHO se kar 61 % nenačrtovanih nosečnosti po svetu konča s splavom, kar kaže na razširjenost tega pojava in hkrati na globlje družbene izzive.
Globalni trendi
Število 73 milijonov splavov letno ostaja razmeroma stabilno že več let, kar potrjujejo viri, kot sta WHO in Guttmacher Institute.
Čeprav so v posameznih državah – na primer v ZDA po razveljavitvi sodbe Roe v. Wade – zaznane spremembe, globalna številka ostaja visoka.
V primerjavi z drugimi vzroki smrti:
-
srčno-žilne bolezni: približno 9 milijonov smrti letno,
-
rak: okoli 10 milijonov,
-
nalezljive bolezni: približno 17 milijonov.
Po tej logiki je splav številčno daleč pred vsemi ostalimi vzroki.
Razlogi za splave: kaj kažejo podatki
Celovitih globalnih podatkov za leto 2025 ni, vendar študije iz zadnjih let kažejo stabilne trende.
WHO in revija The Lancet navajata, da so glavni dejavniki:
-
nenačrtovane nosečnosti,
-
omejen dostop do kontracepcije,
-
socialno-ekonomske stiske.
V ZDA so razpoložljive podrobnejše analize:
-
Guttmacher Institute (študija, ki se še vedno uporablja kot referenčna) ugotavlja, da ženske najpogosteje navajajo:
-
motnje izobraževanja ali dela (74 %),
-
finančne razloge (73 %),
-
težave v odnosih ali nepripravljenost na starševstvo (48–32 %).
-
-
Charlotte Lozier Institute (pro-life analiza uradnih poročil iz osmih zveznih držav) navaja, da:
-
95,9 % splavov ni povezanih z medicinskimi ali izrednimi razlogi,
-
posilstvo ali incest predstavljata 0,4 %,
-
tveganje za življenje matere 0,3 %,
-
nepravilnosti ploda 1,2 %.
-
Ti podatki kažejo, da so razlogi za splav pretežno socialni in osebni, ne pa medicinsko nujni.
Razmislek o vrednosti življenja
Medtem ko uradne statistike splav izključujejo iz vzrokov smrti, številni opozarjajo, da izguba 73 milijonov nerojenih otrok v enem letu predstavlja eno največjih etičnih in družbenih vprašanj sodobnega časa.
Razprava o splavu tako presega statistiko in odpira temeljno vprašanje: kako kot družba vrednotimo človeško življenje v njegovem najzgodnejšem obdobju.