Posnetki, ki jih je objavil Planet TV (Klikni tukaj za video), so odprli novo poglavje zgodbe, ki v Šentjerneju očitno že dolgo povzroča veliko nezadovoljstva in strahu.
Na treh pokopališčih v občini je bilo po navedbah Planet TV oskrunjenih več kot 150 grobov. Ukradene naj bi bile vaze, izginili kipci, poškodovani pa spomeniki.
Še bolj zaskrbljujoča od samega materialnega uničenja so pričevanja domačinov. Ti opisujejo tudi dogodke, ki jih razumejo kot maščevanje, in prav strah pred morebitnim povračilom naj bi bil razlog, da nekateri ljudje ne želijo javno spregovoriti.
To je trenutek, ko se mora država vprašati nekaj zelo preprostega: ali se ljudje v Sloveniji lahko brez strahu postavijo zase, prijavijo grožnje in pričakujejo zaščito?
Če se občan boji prijaviti kaznivo dejanje zato, ker pričakuje maščevanje, problem ni več samo posamezen incident. Gre za vprašanje zaupanja v institucije in občutka varnosti ljudi.
Kje je država?
Šentjernejski primer zahteva jasne odgovore pristojnih.
Kdo preiskuje posamezne primere? Koliko prijav je bilo podanih? Koliko storilcev je bilo identificiranih? Koliko postopkov je končanih in koliko jih še poteka?
Policija je marca letos sporočila, da je na območju okoli Šentjerneja opravila hišne preiskave pri osumljencih premoženjskih kaznivih dejanj ter zasegla več predmetov, za katere osumljenci niso znali pojasniti izvora. Morebitne oškodovance je pozvala k prepoznavi predmetov.
To kaže, da pristojni organi posamezne primere preiskujejo. Toda za prebivalce je očitno ključno vprašanje, ali je ukrepanje dovolj hitro in učinkovito, da bi se občutek strahu zmanjšal.
In kje je Matoz?
V javnosti se ob tovrstnih zgodbah pojavljajo tudi vprašanja, kje je Matoz in zakaj ne ukrepa.
Toda tudi tukaj je treba biti natančen: za pregon kaznivih dejanj so pristojni policija, državno tožilstvo in sodišča. Posameznika ni mogoče prikazovati kot odgovornega za ukrepanje, če za konkreten primer nima zakonskih pristojnosti.
Pravo vprašanje je zato širše: kje so pristojne državne institucije in kakšne konkretne ukrepe izvajajo?
Bi bili kriteriji drugačni, če bi šlo za Slovence? Ali se romov bojijo?
Takšno vprašanje se v javnosti pojavlja pogosto, vendar ga je treba zastaviti drugače: ali v Sloveniji za vse veljajo enaka pravila?
Če nekdo oskruni grob, poškoduje spomenik, ukrade predmet ali grozi drugemu človeku, mora biti dejanje preiskano, storilec pa – če je njegova odgovornost dokazana – obravnavan po zakonu.
Pri tem ne sme biti pomembno, ali je storilec Slovenec, Rom ali pripadnik katere koli druge skupnosti.
Prav tako pa ni pošteno celotne romske skupnosti enačiti s posamezniki, ki bi bili morebiti odgovorni za konkretna kazniva dejanja. Odgovarjati morajo konkretni storilci, ne skupnost.
Pokopališče bi moralo biti prostor miru
Pokopališče je prostor, kjer ljudje obiskujejo svoje pokojne. Uničevanje grobov zato ni samo vprašanje materialne škode. Za svojce lahko poškodovan grob pomeni poseg v prostor spomina in dostojanstva.
Zato so posnetki iz Šentjerneja še toliko bolj pretresljivi.
Toda zdaj niso potrebni novi politični prepiri. Potrebni so konkretni odgovori.
Kdo je odgovoren za posamezna dejanja? Kaj je ugotovila policija? Kakšne ukrepe je izvedlo tožilstvo? Kaj lahko pričakujejo domačini, ki prijavijo grožnje?
In predvsem: ali se lahko človek v Šentjerneju počuti varnega, če se odloči spregovoriti?
To so vprašanja, na katera si prebivalci zaslužijo jasne odgovore.
Najpomembnejše zgodbe. Brez algoritma.
Izberi način, ki ti ustreza. Prijavo lahko kadarkoli prekličeš.
Najpomembnejše zgodbe dneva
En izbor ključnih zgodb neposredno v tvojem predalu.
Obvesti me ob pomembni zgodbi
Push pošljemo le, ko je zgodba res pomembna.
Brez neželene pošte. Vsako e-poštno prijavo potrdiš s povezavo v sporočilu. Zasebnost