Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) in ameriški CDC opozarjata na hitro širjenje glive Candida auris, ki je zaradi odpornost na zdravila in sposobnosti preživetja na površinah dobila naziv »supergliva«.
Gliva se najpogosteje širi v bolnišnicah, zlasti na oddelkih intenzivne nege, kjer so bolniki najbolj ranljivi. Okužbe pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom, pri onkoloških bolnikih, presajenih pacientih in osebah na respiratorjih imajo lahko smrtnost med 30 in 60 odstotki.
Najpogosteje se pojavijo:
-
vročina in mrzlica, ki ne izgineta kljub zdravljenju z antibiotiki,
-
sepso podobni znaki – padec krvnega tlaka, pospešen srčni utrip, motnje zavesti,
-
okužbe krvi, ran in ušes, redkeje tudi dihal ali sečil,
-
pri nekaterih bolnikih se razvije dolgotrajna sistemska okužba, ki je lahko smrtonosna.
Zdravniki opozarjajo, da je največja nevarnost v tem, da je Candido auris težko prepoznati in jo laboratoriji pogosto zamenjajo za druge, manj nevarne glive. To vodi v napačno zdravljenje.
Od osamljenih primerov do epidemije
Prvi primeri so bili zabeleženi leta 2009 na Japonskem. V manj kot dveh desetletjih se je gliva razširila v več kot 40 držav sveta, med njimi tudi v evropske – Španijo, Italijo, Grčijo, Romunijo in Nemčijo, kjer beležijo največ okužb.
»C. auris se je razširila v le nekaj letih – od osamljenih primerov do široke razširjenosti v nekaterih državah,« opozarja dr. Diamantis Plachouras iz ECDC.
V letu 2023 je bila gliva potrjena že v 18 evropskih državah. Strokovnjaki zato pozivajo k takojšnjemu ukrepanju, saj bi ob širjenju lahko prišlo do globalne bolnišnične krize.
Zakaj je C. auris tako nevarna?
-
Odporna na zdravila – pogosto ne reagira niti na azole, ehinokandine in poliene, kar pomeni, da so možnosti zdravljenja izredno omejene.
-
Dolgotrajno preživi na površinah – na posteljnini, stenah in medicinski opremi ostane aktivna tudi več tednov.
-
Težavna identifikacija – standardni laboratorijski testi jo pogosto zamenjajo z drugimi glivami, kar vodi v napačno zdravljenje.
-
Hitro širjenje – prenaša se neposredno s pacienta na pacienta in zlahka preide med oddelki.
Preprečevanje je ključ
Strokovnjaki opozarjajo, da je pri tej glivi preventiva pomembnejša od zdravljenja. Bolnišnice morajo uvesti:
-
stroge higienske in dezinfekcijske protokole,
-
natančno spremljanje pacientov,
-
hitro in pravilno laboratorijsko diagnostiko.
Samo tako je mogoče zajeziti širjenje bolezni, ki bi lahko v primeru epidemije ogrozila tisoče ranljivih bolnikov.