Mariborska profesorica likovne umetnosti Katarina Goričan Pokrivač z Tretje gimnazije Maribor je ob slovenskem kulturnem prazniku v močnem javnem zapisu opozorila na alarmantne razmere v slovenskem šolskem sistemu. Po njenem mnenju sistem dijake izčrpava, duši njihovo ustvarjalnost in resno ogroža njihovo duševno in fizično zdravje.
»Dragi dijaki, rada bi vas videla ŽIVETI, ne le zadrževati dih do mature,«
je zapisala profesorica, ki poučuje že več kot 25 let. Po njenih besedah bi moral biti kulturni praznik priložnost za praznovanje ustvarjalnosti, domišljije in radovednosti, a ravno te vrednote v sodobni šoli izginjajo. »Žar mladih oči ugaša. Kdo je zares kriv?« se retorično sprašuje v zapisu, ki je sprožil številne odzive na družbenih omrežjih.
Profesorica opisuje šolski sistem kot zgrajen predvsem na pomnjenju, strahu pred neuspehom in nenehnem pritisku. »Učenje na pamet, definicije, letnice, formule, podatki, neprestani testi, spraševanja, seminarske – sistem je neizprosen, po večini golo pomnjenje, enoznačni odgovori. Priprava na maturo.« Takšen pristop telo in možgane po njenem zazna kot nevarnost: »Možgani kričijo: BEŽI! REŠI SE!«
Posledice so vidne vsak dan – dijaki bežijo na stranišče za kratek predah, pogosteje pa špricajo ure ali neopravičeno izostajajo. »Vsak dan jih vidim zaspane, blede, izčrpane,« priznava Katarina Goričan Pokrivač.
Posebej opozarja na zanemarjanje spanja pri mladostnikih. Nevroznanost potrjuje biološki zamik cirkadianega ritma v adolescenci: mladostniški možgani realno težko zaspijo pred približno 23. uro in se optimalno funkcionirajo le, če se zbudijo po 8. uri. Zgodnje jutranje ure so za najstnika primerljive z bujenjem odraslega sredi noči.
Telefoni niso glavni krivec – profesorica zavrača poenostavljeno krivdo, ki jo odrasli pogosto pripisujejo zaslonom. »Najstniki so bili nenaspani že dolgo pred njimi.« Večino dneva porabijo za šolske obveznosti.
Rezultati niso naključni. Po podatkih mednarodne raziskave OECD PISA 2022 (junij 2024) so slovenski 15-letniki na področju ustvarjalnega mišljenja dosegli povprečni rezultat 30 točk (pod povprečjem OECD 33 točk). Izražajo nižjo samoučinkovitost na področju ustvarjalnosti in bolj negativna stališča do ustvarjalnosti.
Kot pozitiven kontrast navaja Finsko in Estonijo, kjer dijaki radi hodijo v šolo zaradi krajših dni, manj domačih nalog in poudarka na dobrobiti.
V Sloveniji je po anketi Unicef Slovenija U-Report (januar 2026) za dobro tretjino mladih šola glavni vir stresa. Dodatno 59 % poroča o socialni izčrpanosti. Profesorica opozarja na porast šolske fobije, rabe zdravil za koncentracijo in tvegane rabe substanc.
»Draga širša javnost, prepoznajmo nujnost korenite spremembe šolstva!«
V zaključku se obrača na dijake: »Jaz, dragi dijaki, vas imam rada. Vsak dan me boli, ko vas gledam ugašati. Prosim, ne obupajte.« Poziva k ukrepanju: »Ukrepajmo, preden bo prepozno!«
Zapis profesorice je postal viralen in ponovno odprl debato o prihodnosti slovenskega šolstva.