Ko po velikem požaru ostanejo sajaste stene, poškodovane hiše in družine, ki morajo znova začeti od začetka, pomoč ni vedno stvar velikih besed ali dolgih izjav. Včasih največ pomeni človek, ki se preprosto odloči, da bo pomagal. Prav to je storil Slovenec Miran.
Bil je v Omišu med požarom in tudi po njem. Praktično sobiva z ljudmi na prizadetih območjih, zato natančno ve, kaj trenutno najbolj potrebujejo. Na Facebooku je objavil jasen poziv: organizira zbiralno akcijo za material, ki ga domačini nujno potrebujejo pri čiščenju in obnovi – predvsem Jupol oziroma belo notranjo barvo, emulzijo, valjčke, čopiče in ostali pribor za beljenje. Ne zbira denarja. Zbira tisto, kar se lahko takoj uporabi.
»Ker sem bil v Omišu tako v času požara kot tudi po njem in praktično sobivam z ljudmi na prizadetih območjih, vem, kaj v tem trenutku najbolj potrebujejo,« je zapisal. Zbiranje je potekalo v nedeljo, 16. avgusta, in ponedeljek, 17. avgusta. V torek zjutraj bo ves zbrani material osebno odpeljal v Omiš in ga predal ljudem, ki pomoč najbolj potrebujejo. Njegov poziv je bil preprost in zelo jasen: »Vsaka kanta barve, vsak valjček in vsak čopič šteje.«
Za informacije je dosegljiv na telefonski številki 070 666 016. Tiste, ki materiala ne morejo prispevati, je prosil, naj vsaj delijo objavo – ker že to lahko doseže nekoga, ki ima doma neporabljeno barvo ali čopiče.
Požar je izbruhnil 13. avgusta okoli 20. ure v gozdu ob cesti na območju Lokve Rogoznice. Zaradi močnega vetra se je hitro razširil proti Omišu. Ogenj je zajel pas, dolg približno 23 kilometrov in širok okoli 1,5 kilometra, pogorelo pa je okoli tisoč hektarjev površin.
Po podatkih splitsko-dalmatinskega župana Blaženka Bobana je bilo poškodovanih najmanj 58 stanovanjskih objektov, dve garaži, 36 vozil in 25 plovil. Kasnejši popisi so pokazali še večjo škodo: popolnoma je zgorelo 28 hiš, 106 vozil in 45 plovil, delno pa še dodatne desetine objektov. Več kot 500 ljudi je pred ognjem zatočišče poiskalo v morju. Pri reševanju so poleg uradnih služb sodelovali tudi domačini z več kot 20 zasebnimi plovili. Zaradi gostega dima so reševalci ljudem sledili po klicih in krikih – nekateri so na pomoč čakali 50 do 100 metrov od obale.
V požaru je umrla ena oseba, več deset ljudi je bilo poškodovanih, nekateri pa se zaradi hudih opeklin še vedno zdravijo v bolnišnicah v Splitu in Zagrebu. Vzrok požara za zdaj ni znan – preiskovalci so zasegli posnetke kamer in vzorce, a dokončnih ugotovitev še ni.
Zakaj Miranova poteza tako močno odmeva
Medtem ko se uradne službe ukvarjajo s popisom škode, sanacijo in preiskavo, je Miran naredil nekaj, kar ljudje po takšni tragediji najbolj potrebujejo: konkretno, takojšnjo in osebno pomoč. Ni čakal na razpise, ni zbiral denarja, ki bi se izgubil v administraciji. Zbral je barvo, valjčke in čopiče – in jih bo sam odpeljal.
To je zgodba, ki Hrvate v Omišu resnično ganja do solz. Ker kaže, da solidarnost še vedno obstaja. In da lahko eden človek, ki je bil tam, ko je gorelo, in ostal tudi potem, naredi več kot sto lepih besed.
Če lahko pomagate z materialom – še vedno lahko pokličete. Če ne – vsaj delite. Ker vsaka kanta barve in vsak čopič šteje. In ker včasih prav takšne preproste poteze naredijo največjo razliko.