Vmešavanje v diplomatske kanale
Na začetku avgusta je soproga predsednika vlade, Tina Gaber Golob, po uradnih poteh zunanjega ministrstva iskala stik s soprogami tujih državnikov. Namen pobude je bil posneti skupni mirovni video v podporo otrokom v Gazi.
Vendar pa je bila prošnja, poslana skupaj z depešo predsednika vlade Roberta Goloba, mnogim diplomatom sporna. Menijo, da gre za prekoračitev pristojnosti, saj soproga predsednika vlade nima nobene uradne zunanjepolitične funkcije.
Elektronski naslov, prek katerega naj bi potekala komunikacija, je bil poimenovan United voice of first ladies in je bil pod domeno gov.si, kar je še dodatno dvignilo obrvi.
Kršitev protokola in dvoumna pooblastila
Diplomati opozarjajo na kršenje osnovnih pravil protokola: v Sloveniji je namreč uradno »prvi soprog« Aleš Musar, mož predsednice države. Uporaba naziva »prva dama« za soprogo predsednika vlade tako ni v skladu z uveljavljenim redom.
V kabinetu premierja se branijo, da ni šlo za »navodilo«, temveč le za »protokolarno prošnjo«. Trdijo tudi, da Gaber Golobova ne upravlja omenjenega e-naslova, temveč da gre za tehnično rešitev zunanjega ministrstva.
Spomini na preteklost – a razlika je očitna
Zagovorniki premierjeve soproge se sklicujejo na primer Urške Bačovnik Janša, ki je pred leti sodelovala v podobni pobudi – žene državnikov so tedaj nagovarjale Rusinje, naj prispevajo k miru v Ukrajini.
Toda diplomati opozarjajo, da je bila tedanja akcija usklajena in protokolarno jasna, medtem ko je v primeru Tine Gaber Golob šlo za samovoljno vključevanje v uradne diplomatske kanale, ki lahko škoduje verodostojnosti države.
Kdo vodi slovensko diplomacijo?
Primer odpira ključno vprašanje: kje je meja med zasebnimi pobudami in državno diplomacijo? Slovenija se sooča z vtisom, da zunanjepolitične pobude ne vodijo več diplomati in pristojni organi, ampak da se vanje vključuje tudi soproga predsednika vlade – brez uradnih pooblastil in zunaj okvirov protokola.