Marec 2026 je v slovenski zgodovini zapisan z zlatimi črkami. Na slovesnosti v Dekanih (ob izhodu predora T8 Koper) je po novi progi prvič uradno zapeljal testni potniški vlak. Predsednik vlade Robert Golob in ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek sta se z delegacijo peljala po 27,1 km dolgi trasi, od tega kar 20 km predorov. Dogodek je zaznamoval pomemben mejnik: proga je postala prevozna, čeprav redni promet tovornih in potniških vlakov načrtujejo za leto 2027, uporabno dovoljenje pa pride konec 2026 ali kasneje.
Golobov nagovor: zgodba o slovenskem znanju in vztrajnosti
Premier Robert Golob je v govoru poudaril domačo strokovnost:
»Danes pripovedujemo zgodbo o moči slovenskega znanja in strokovnosti. Naši strokovnjaki so prevzeli odgovornost, da smo se danes lahko peljali po tej progi. Danes je to rezultat. In če kaj, je to še en razlog, zakaj smo lahko danes tako ponosni na svoje finančno znanje. Tudi na pomoč, ki jo je dala Evropska komisija, ampak oni dajejo vedno pomoč najraje tistim, kjer so tveganja najmanjša. Tam, kjer vidijo, da bo denar racionalno porabljen, tam dajo več. In ne boste verjeli, komu dajejo največ v zadnjih letih. Ravno Sloveniji.«
Posebej je izpostavil ministrico Alenko Bratušek:
»To je tudi zgodba o ministrici, ki je tir začela, o ministrici, ki je tir zaključila in se danes pripeljala s prvim vlakom. In o ministrici, za katero mislim, da bi bil greh, ko ne bi zaključila še naslednjo cev. Tako da se veselim, da se vidimo čez štiri leta.«
Navdušenje udeležencev in ključni poudarki
Ministrica Alenka Bratušek je slavila uspeh:
»Slavimo velik uspeh. Za celotno Slovenijo. Tiri so položeni in prevozni. Slavimo znanje, vztrajnost. Na tem predoru so viadukti, predori, tehnično zahtevni objekti. Krepimo gospodarstvo Evrope. Letos Slovenija vlaga 1,7 milijarde evrov. Vsak evro iz evropskega denarja pomeni razvoj. Prejeli smo 389 mio EUR oziroma 35 % projekta.«
Dušan Mes, predsednik uprave Slovenskih železnic:
»Na cesti bo 6000 tovornjakov manj. Računamo na 200 vlakov dnevno. Imeli bomo bolj varne avtoceste, bolj varne železnice. To je pridobitev tudi za potnike. Z nadgradnjo proge se bo čas potovanja skrajšal. Projekt bo koristen tudi za lokalno skupnost in ekologijo.«
Matej Oset, uprava 2TDK:
»Danes v tem posebnem dnevu izjemno veseli in počaščeni, da imamo priložnost predstaviti novo prevozno progo. Vožnja je bila izjemna, izjemno prijetna … pomeni logistično dejansko izjemno pomembno pot, ki je predvsem za Luko Koper izjemno pomembna. Pomembna je tudi večja konkurenčnost … dodajanje vrednosti slovenskemu gospodarstvu v višini približno 150 milijonov letno.«
Direktor 2TDK Marko Brezigar je izpostavil tehnično dovršenost: gorska proga z velikim spustom višine (430 m na morsko gladino), tir na togi podlagi v predorih – »vlak se pelje kot po maslu«, brez posedkov, z elastičnimi dušilci vibracij za manjši vpliv na okolje in prebivalce.
Zgodovina projekta: večgeneracijski uspeh
Ideja o drugem tiru sega v 80. leta prejšnjega stoletja. Ključni datumi:
1996: Vlada Janeza Drnovška naroči študijo upravičenosti in uvrsti projekt v nacionalni program.
2001–2005: Idejni projekt, izbor trase, sprejem državnega lokacijskega načrta pod vlado Janeza Janše.
2014: Vlada Alenke Bratušek dopolni lokacijski načrt.
2017: Referendum (po vetu in zbiranju podpisov Vili Kovačič + SDS), zakon potrjen, a zaradi nizke udeležbe neveljaven; odstop premierja Mira Cerarja.
2019: Ustanovitev 2TDK (100 % državno).
2021: Začetek glavnih gradbenih del (izvajalci Kolektor CPG, Yapi Merkezi ipd.).
2026: Testna vožnja 11. marca.
Projekt je vreden okoli 1,1 milijarde € (EU sredstva, posojila, državni vložek). Kljub zapletom (kraške jame, zahtevek turškega izvajalca Yapi Merkezi za dodatnih 330 mio €, ki ga zavračajo) je ostal v okvirih časa in denarja – redek primer v Sloveniji.

Zakaj je to strateški projekt za Slovenijo?
Nova proga odstrani ozko grlo obstoječe enotirne proge (iz 1967), omogoči do 220 vlakov/dan, okoli 37 milijonov ton tovora letno, skrajša čas vožnje (potniški na približno 17 min, tovorni na približno 30 min), zmanjša tovornjake na cestah in krepi konkurenčnost Luke Koper kot logističnega stičišča Sredozemlja, centralne in vzhodne Evrope.
Vlada napoveduje vzporedni (levi) tir do 2030 (dodatnih približno 400 mio €), obstoječa proga pa bo delno demontirana za kolesarsko pot.
Drugi tir ni zgolj železnica – je dokaz slovenske vztrajnosti, inženirskega znanja in strateškega razmišljanja čez desetletja in vlade. Danes, ko je proga prevozna, lahko Slovenija zares reče: smo ponosni.
